Zima trka na vrata, z njo pa tudi sezona virusnih obolenj.  Prehlad je akutna virusna okužba zgornjega dela dihal, ki vključuje nos, sinuse, žrelo in grlo. Okužba se prenaša predvsem pri rokovanju z okuženo osebo (lahko posredno ali neposredno) ali pa gre za prenos virusa po zraku. Inkubacijska doba je odvisna od virusov, običajno pa traja vsaj 2 dni.

Simptomi okužbe so vsem dobro poznani in vključujejo povečano izločanje sluzi, pri čemer je izločanje največje prve 3 dni in traja približno 7-10 dni, v določenih primerih tudi do 3 tedne. Izločanje sluzi spremljajo vneto grlo, kašelj in splošno slabo počutje. Preberi nadaljevanje članka… »


stres-resevanje-stresa

ZGODOVINA STRESA

Izraz izvira iz latinščine (stringere). Prvič je bil uporabljen v angleščini v  17. stoletju kot opis nadloge, pritiska, težave. V 18. stoletju in v 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali močen vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati šele v 19. stoletju.

V medicini je izraz stres uvedel Hans Selye, leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje.

 

KAJ JE STRES?

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Preprosto ga lahko definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik.

Stres je lahko pozitiven ali negativen.

Preberi nadaljevanje članka… »


Vitamin D


25 Oct 2018

Vitamin D spada v družino v maščobi topnih molekul. To so molekule, ki spadajo med pomembna mikrohranila. V človeku sta ključni dve obliki vitamina D: vitamin D2 (tudi ergokalciferol) in D3 (tudi kalciferol ali holekalciferol). Vitamin D igra ključno vlogo pri rasti kosti, saj poveča privzem kalcija v črevesju. Vitamin D je zato najbolj pomemben pri otrocih, ki še vedno rastejo, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do pojava rahitisa, t.j. stanja, ki ga določajo šibke in deformirane kosti.

Ljudje lahko vitamin D3 pridobimo s prehrano živalskega izvora, največ iz ribjega olja, jajc in mleka. Kljub temu da vitamin D pridobimo s hrano, večino D3 vitamina pridobimo z neposredno sintezo, ki lahko poteka le, če je naša koža izpostavljena sončni svetlobi. Sinteza poteka s pomočjo fotokemične reakcije, pri kateri se derivat holesterola pretvori v pre-vitamin D3, ki se nato pretvori v vitamin D3 s pomočjo toplote kože. Vitamin D2 le redko dobimo s hrano, je pa ta oblika vitamina D najpogosteje uporabljena v vitaminskih nadomestkih ter kot obogatitev živilom, npr. margarini. Preberi nadaljevanje članka… »


omega3

Preventiva je vedno boljša kot kurativa in omega3 so zakon!

Slovenci radi hrustamo klobase, zasko, ocvirke, kebab, margarino, kajmak, čevape, maslo, čips…

Skratka zaužijemo preveč nasičenih ‘nezdravih’ maščob in če temu dodamo še premalo gibanja & dednost iz vsega skupaj potem čez leta odkrijejo povišan holesterol, povišan krvni tlak, zamašene arterije, srčni infarkt, možgansko kap…žal vedno več ljudi umre za posledicami bolezni srca in ožilja.   Preberi nadaljevanje članka… »


Kašelj predstavlja refleksno dejavnost našega telesa, ki iz dihalnih poti očisti sluz in dražilce, kot sta prah in dim. Večina oblik kašlja izzveni v obdobju treh tednov in ne zahteva nobenega zdravljenja. Če vaš kašelj vztraja dalj časa in ne kaže na izboljšanje, pa je dobro, da obiščete svojega zdravnika in raziščete vzroke, ki to stanje povzročajo. Preberi nadaljevanje članka… »


Hiter tempo življenja, stres in pretežno sedeč ali stoječ položaj, našo hrbtenico postavljajo v otežen položaj. Ob takem življenju se hitro pojavijo bolečine v hrbtu in vratu, ki pomembno vplivajo na našo sposobnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti.

Bolečine v vratu in hrbtu lahko omejijo našo sposobnost gibanja.

Če ne naredimo nič, da bi bolečino omilili in odpravili, se ta povečuje, širi in še bolj omejuje naše sposobnosti. To je posledica dejstva, da se mišice okoli območja bolečine napnejo z namenom varovanja območja bolečine. To še dodatno omeji naše gibanje in vodi v druge težave, tudi hud glavobol.

Bolečine v vratu in hrbtu vplivajo na celoten potek življenja posameznika – tudi spanec. V fazi najglobljega spanca se vaše mišice povsem sprostijo, to je tudi čas, ko telo sprosti človeški rastni hormon. V primeru, ko vaš spanec motijo hude bolečine se slednji ne more sproščati, to pa pomeni, da se vaše telo ne more regenerirati. Rešitev bolečini se torej še bolj oddalji. Preberi nadaljevanje članka… »


zdrava prehrana zdrava hrana prehranjevalne navadeSte presuhi, predebeli…? Imate povišan holesterol, krvni tlak…? Vas vse boli in ste leni…? Stalno bolehate in nastopile so težave z želodcem…?…

Počasi boste doumeli, da je prehrana tisti dejavnik s katerim pomembno vplivate na vaše zdravje.

V članku si preberite nekaj osnov zdrave prehrane in prehranjevanja… Preberi nadaljevanje članka… »


Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju vašega otroka.

Vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo zgradili prijazen svet prometa.

Preberi nadaljevanje članka… »


Alergija nastane, kadar imunski odziv preburno odreagira na neko snov (alergen). Alergen je lahko skoraj vsaka snov (cvetni prah, zdravila, hrana, topila, razkužila…) in pri različnih osebah povzroča različne odzive organizma.

Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča, generalizirana preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v minutah in katere del so simptomi in znaki prizadetosti (edem sluznice grla, bronhospazem) in kardiovaskularnega sistema (hipotenzija, sinkopa). Pri večini bolnikov so prisotne tudi spremembe na koži in sluznicah (srbež, urtikarija in angioedem) ter tahikardija (Košnik, Marčun, 2015, povzeto po Johansson, et al., 2004).

V nujni medicinski pomoči (NMP), eno izmed najnevarnejših stanj predstavlja, huda preobčutljivostna reakcija ali anafilaksija. Anafilaksija je resna, življenjsko ogrožajoča, generalizirana preobčutljivostna reakcija, ki se lahko razvije v minutah. Zato morajo biti vsi zdravstveni delavci vešči obravnave bolnika z anafilaksijo. Raziskave kažejo, da se anafilaksije marsikdaj ne prepozna ali se jo premalo intenzivno zdravi (Košnik, Marčun, 2015). Izraz anafilaksija se uporablja za preobčutljivost, ki je posledica aktivacije mastocitov in bazofilcev s pomočjo protiteles IgE in IgG, ter sproščanja histamina, levkotrienov in prostaglandinov.

Za prepoznavo anafilaktične reakcije moramo najprej poznati znake. Po navadi se razvijejo zelo hitro (v nekaj minutah do 2 uri po stiku z alergenom). Značilna je je prizadetost večih organskih sistemov (obtočila, koža, dihala). Koža je topla, pordela, srbeča, prisotna je urtikarija, pogosto tudi angioedem (oteklina mehkih tkiv – usta, jezik, grlo…). Simptomi, ki ogrožajo življenje se pojavijo na dihalih in obtočilih. Pacienti so po navadi tahikardni, hipontenzivni in plitko pospešeno dihajo.

 

Poznamo štiri stopnje sistemske anafilaksije:

1. generalizirana urtikarija, srbenje, oslabelost, nemir, tahikardija

2. poleg znakov 1. stopnje še vsaj dva od naslednjih: angioedem (otekanje) mehkih tkiv, cmok v grlu, stiskanje v prsih, slabost, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, omotica, tahikardija

3. poleg znakov 2. stopnje še vsaj dva od naslednjih: hudo dušenje, piskanje v prsih, hripavost, zmedenost, tahikardija Preberi nadaljevanje članka… »


 klopiSlovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), saj je od leta 2000 zbolelo v povprečju 250 oseb letno(12/100.000 preb. letno).

Gorenjska je v okviru Slovenije ena izmed najbolj ogroženih regij, saj je v istem obdobju zbolelo v povprečju  60 oseb letno ( 30/100.000 preb. letno).  Tudi v okviru Gorenjske beležimo območja z večjo obolevnostjo, najvišja je na območju UE Škofja Loka  (50/100.000 preb. letno), sledita območji UE Kranj (34/100.000 preb. letno) in UE Tržič (31/100.000 preb. letno). Precepljenost prebivalcev proti KME v Sloveniji je nizka (12%). V Avstriji so z javno-zdravstveno akcijo dosegli precepljenost 87% in znižali obolevnost na 1/100.000 preb. letno. Preberi nadaljevanje članka… »


Energija je telesu potrebna za ohranjanje različnih telesnih funkcij, vključno z dihanjem, kroženjem snovi, opravljanjem fizičnega dela, metabolizmom in sintezo beljakovin. To energijo telesu zagotavljajo različne snovi – ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe… Posameznikovo energijsko razmerje je odvisno od vnosa prehranskih virov in njihove porabe. Sama poraba energije pa je dalje odvisna od spola, sestave telesa, starosti in fizične aktivnosti posameznika. Neravnovesje med vnosom in porabo energije se izraža v obliki izgube ali povečevanja telesnih komponent, večinoma v obliki maščobe ter določa spremembe v telesni masi posameznika.

Holesterol je sterol vseh višjih živalskih skupin, ki je prisoten v telesnih tkivih (in plazmi krvi) živali. V visokih koncentracijah je prisoten v jetrih, hrbtenjači in možganih. Holesterol je pomembna sestavina membran celic, saj celicam zagotavlja stabilnost. Je tudi glavni prekurzor pri sintezi vitamina D, različnih steroidnih (kortizola, kortizona in aldosterona) ter spolnih (estrogena, progesterona in testosterona) hormonov. Holesterol ima pomembno vlogo v sinapsah možganov, pa tudi v imunskem sistemu organizma. V stanju, ko je v telesu oziroma krvi povečano predvsem stanje LDL-holesterola, holesterol pogosto tvori plake (depozite) na stenah arterij, kar imenujemo ateroskleroza, ki je glavni dejavnik nastanka koronarnega srčnega obolenja in drugih srčno-žilnih bolezni. Preberi nadaljevanje članka… »


visok krvni tlakKri se po telesu prenaša po krvnih žilah. Črpanje srca ohranja nenehno premikanje krvi po žilah. Krvni pritisk (tlak) je sila krvi na stene arterij, ki nastane ob stisku srca.

Določen tlak je nujno potreben za ohranjanje pretoka krvi, problem pa nastane, ko se zaradi različnih ovir(npr. nalaganja holesterola) na stenah arterij, poveča upornost, posledica česar je povišanje krvnega pritiska.

Kri, ki se po arterijah pretaka s povišanim tlakom, lahko povzroči poškodbe sten le-teh. Visok krvni pritisk ali hipertenzija je lahko nevarno stanje, če ga ne zdravimo in spada med najpogostejše motnje, ki vplivajo na srce in krvne žile. Prav tako je hipertenzija znak, da so kri in krvne žile preobremenjene.

Krvni pritisk je najvišji tik za srcem, zato je krvna žila tik za srcem zelo čvrsta in se imenuje aorta (odvodnica). Nasprotno je tik pred srcem tlak najnižji, tu se nahaja vena cava (dovodnica), ki ima stene razmeroma šibke.

Krvni pritisk je v različnih trenutkih različen. Nanj vplivajo različni dejavniki vključno z dihanjem, pozicijo telesa, čustvenim stanjem, vadba, spanje, določena zdravila in alkohol. Preberi nadaljevanje članka… »





Bosanski Bosanski Hrvatski Hrvatski Čeština‎ Čeština‎ Dansk Dansk English English Français Français Deutsch Deutsch Greek Greek Italiano Italiano Polski Polski Português Português Română Română Slovenščina Slovenščina Español Español Türkçe Türkçe





Zdravstvena.info

Oglej si več