Zobna gniloba, ki jo pogosto imenujemo kar »karies«, je stanje, ki se začne v sklenini zoba, ki predstavlja zunanji zaščitni sloj zoba. Pri določenih ljudeh, še posebej starejših odraslih, se dlesni odmaknejo od zoba in pri tem izpostavijo zobno korenino.

Zobje so najtrša snov v človeškem telesu. Poleg njihove vključenosti v žvečenje hrane, imajo zobje pomembno vlogo tudi pri govoru. Zob sestavljajo 4 glavna tkiva: 1) sklenina (emajl) varuje občutljive dele zoba pred poškodbami in varuje pred obrabo. V večini sklenino sestavlja kalcijev fosfat, ki sklenini daje izjemno trdnost. V sklenini ni nobenih žil ali živcev, zato bolečine, ki bi jo povzročale težave v sklenini, ne občutimo. 2)zobovina (dentin) je plast pod sklenino. Zobovina je veliko mehkejša in ima kostem podobno sestavo. Sestavljajo jo žive celice, ki izločajo trdne mineralne snovi. Dentin je tudi plast, ki našim zobem daje nekoliko rumeno obarvanost. Če je zobovina izpostavljena ali poškodovana, lahko povzroči bolečino, saj gre za zelo občutljivo plast. 3) Zobna pulpa se nahaja v samem središču zoba in vsebuje krvne žile in živce, ki zob ohranjajo živ. Pulpa je izjemno občutljiva na vse oblike poškodb. Vse poškodbe se zato izražajo v obliki hudih bolečin in pogosto zahtevajo učinkovito zdravljenje pri zobozdravniku. 4) cement je plast, ki pokriva korenino zoba. Njegova glavna naloga je pomoč pri vezavi korenine zoba na kost v čeljusti.

Človek ima sprva mlečne zobe, ki se pojavijo pri približno 6-ih mesecih starosti in jih ima otrok do zgodnjega mladostništva. Pri približno 6-ih letih se začne menjava zob, ko mlečne zobe nadomesti stalno zobovje, kar lahko traja do 21-ega leta starosti. Zobje so najbolj dovzetni za karies takoj po tem, ko pridejo na površje, t.j. pri 2-5-ih letih pri mlečnih oz. zgodnjem mladostništvu pri stalnih zobeh. To pa seveda ne pomeni, da če pri 12-ih letih niste imeli kariesa, slednjega ne boste imeli nikoli v življenju. Dejstvo je, da se tveganje za pojav kariesa s starostjo povečuje.

Preberi nadaljevanje članka… »


Prav vsak si želi imeti popoln nasmeh, da bi se temu vsaj približali, je ključna dobra osebna ustna higiena! Slabša ustna higiena lahko vodi do različnih težav z zobovjem in zdravjem telesa na splošno, tako lahko vodi v bolezni dlesni, okužbe, izgubo kosti, srčna obolenja, kapi in še več. Redni pregledi in redno ter seveda temeljito ščetkanje lahko prepreči te težave in vam zagotovi ustrezno ustno higieno.

Tukaj je seznam 10 korakov za ustrezno higieno zob, ki vam bo pomagal na poti do ustrezne ustne higiene in zdravega nasmeha.

1) Ustrezno ščetkanje!
Eden od najenostavnejših korakov, ki ohranja vaše zobe čiste. Ko čistite svoje zobe, postavite ščetine ščetke pod kotom 45° na območje stika zob in dlesni. Tako dlesen kot površina zob morata biti v stiku s ščetinami. Ščetkajte zunanjo površino zob s pomočjo gibanja naprej-nazaj in gor-dol, pri tem bodite nežni, da se izognete krvavitvam. Namesto teh gibov, se pri zelo občutljivih zobeh priporočajo krožni gibi. Pomembno je, da naredimo 10-15 gibov, preden se pomaknemo naprej (naprej se pomaknemo za dolžino ene zobne ščetke in postopek ponovimo). Da očistite notranje površine zob in dlesni, ponovno postavite ščetine ščetke pod kot 45° in ponovite gibanje naprej-nazaj, gor-dol (lahko uporabite krožne gibe). Nazadnje očistite še površino svojega jezika in korenino ust, da odstranite bakterije, ki bi lahko povzročile slab zadah. Preberi nadaljevanje članka… »


Dobro zdravje je prvina kakovosti življenja, ki je povezano z najširšim človekovim okoljem, kjer ima zdrava prehrana pomembno mesto.

Zdrava prehrana omogoča optimalni psihofizični razvoj, dobre intelektualne sposobnosti, vitalnost in zorenje, poveča splošno odpornost in delovno storilnost. Pomeni uravnotežen vnos vseh potrebnih hranilnih snovi ter ustrezno energijsko vrednost hrane (Pokorn, 2003).

Nosečnost sicer ni bolezensko stanje, vendar ni dvoma, da zahteva posebno skrb pri izbiri živil za vsakodnevno prehrano, saj prehaja veliko hranilnih snovi tudi v plod (Pigozzi, 2002).

Med nosečnostjo morajo ženske uživati dobro uravnoteženo prehrano, ki zagotavlja zadostno količino energije in pestro prehrano iz vseh skupin živil. Uravnotežena prehrana, pravilno razporejena v dnevnem jedilniku in vsakdanja telesna aktivnost, vzdržujeta normalno prehranjenost, ki je tudi pogoj za dobro zdravje otroka. Pogosti manjši dnevni obroki hrane, npr. na vsake 3 do 4 ure, tudi preprečujejo pogosto slabost v začetku in na koncu nosečnosti (Pokorn, 2003).

Nosečnice so ponavadi seznanjene s povečanimi energijskimi potrebami, niso pa vedno seznanjene s povečanimi potrebami ostalih hranilnih snovi (Krauss – Etschmann et al., 2007).

Indikacije povečanega vnosa polinenasičenih maščobnih kislin iz skupine Ω 3 maščobnih kislin kažejo na večjo porodno težo in daljšo gestacijsko dobo (Helland et al., 2003).

  Preberi nadaljevanje članka… »


Homeostaza dobesedno pomeni »enako stanje« in se nanaša na procese zadrževanja notranjega okolja telesa v stabilnem stanju, medtem ko se zunanje okolje spreminja. Večina hormonskega sistema živčnega sistema je vključena v ohranjanje homeostaze, njihovo delovanje pa regulira hipotalamus v možganih. Vsi mehanizmi homeostaze delujejo na principu negativne povratne zanke, ki ohranja stalno vrednost. Negativna povratna zanka pomeni, da vsaka sprememba v sistemu, avtomatično povzroči zagon popravljalnega mehanizma, ki spremeni originalne spremembe in sistem pripelje na začetno točko (t.j. »normalno stanje«).

Eden od najpomembnejših primerov ohranjanja homeostaze pri ljudeh je regulacija telesne temperature.. Pri človeku je telesna temperatura nadzorovana s pomočjo termoregulacijskega centra v hipotalamusu, ki prejema signal iz dveh setov termoregulatorjev: receptorjev v hipotalamusu, ki sam nadzira temperaturo (t.i. temperaturo sredice, ang. set point) v krvi, ki prehaja preko možganov in receptorjev na koži, ki nadzirajo zunanjo temperaturo. Informacije vseh receptorjev so potrebne za primerne prilagoditve telesa. Termoregulacijski center pošilja impulze do različnih efektorjev, ki prilagodijo telesno temperaturo. Temperaturo sredice se običajno ohranja na 37,5 ± 0,5 °C. Preberi nadaljevanje članka… »


cvi mozganska kapMožganska kap je nenadna motnja v dovajanju krvi do možganov. Večino kapi povzroči nenadna zamašitev arterije, pri tem govorimo o t.i. ishemični kapi. Druge oblike možganske kapi povzroča krvavenje v možgansko tkivo, ki je posledica tega, da je počila katera od žilic.

V tem primeru govorimo o hemoragični kapi. Učinek kapi je odvisen od same intenzivnosti in mesta, ki je bil med kapjo poškodovan. Kap lahko povzroči nenaden občutek oslabelosti, izgubo zaznavanja ali težave pri govoru, vidu ali hoji.

Ker različni deli možganov nadzorujejo različna območja in funkcije, kap vpliva na območja, ki so v neposredni bližini delov, ki so prizadeti. Pomembno je dejstvo, da je smrtnost mnogo večja pri hemoragičnih kot pri ishemičnih oblikah kapi, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se ob njenem pojavu takoj odzovemo s klicem na številko nujne medicinske pomoči – pomembno je zavedanje, da štejejo minute. Preberi nadaljevanje članka… »


 klopiSlovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), saj je od leta 2000 zbolelo v povprečju 250 oseb letno(12/100.000 preb. letno).

Gorenjska je v okviru Slovenije ena izmed najbolj ogroženih regij, saj je v istem obdobju zbolelo v povprečju  60 oseb letno ( 30/100.000 preb. letno).  Tudi v okviru Gorenjske beležimo območja z večjo obolevnostjo, najvišja je na območju UE Škofja Loka  (50/100.000 preb. letno), sledita območji UE Kranj (34/100.000 preb. letno) in UE Tržič (31/100.000 preb. letno). Precepljenost prebivalcev proti KME v Sloveniji je nizka (12%). V Avstriji so z javno-zdravstveno akcijo dosegli precepljenost 87% in znižali obolevnost na 1/100.000 preb. letno. Preberi nadaljevanje članka… »


Klôpi, nadležne živalce, ki jih natančneje klasificiramo med pršice. Na svetu živi okoli 860 poznanih vrst klopov.

Na videz majcena in neškodljiva žival… pa Vam kljub temu lahko povzroči velike zdravstvene težave.

Preberi nadaljevanje članka… »


5815d3287abed65bcc054fd597e45644_kid-sleeping-trying-to-sleep-sheep-sleeping-clipart_1300-1268Spanje je nujno potreben življenjski proces. Spanje je enako pomembno za naše dobro počutje kot je hrana, ki jo jemo, voda, ki jo pijemo in zrak, ki ga dihamo. Na žalost pa spanje jemljemo kot nekaj samoumevnega.

Zaposleni ljudje pogosto na spanje gledajo kot na čisto izgubo časa in tako čas, ki bi moral biti namenjen spanju namenijo drugim aktivnostim. Pomanjkanje spanja tako v sodobni družbi postaja pogosta značilnost tako otrok kot odraslih. Pomanjkanje spanca zmanjša našo pozornost, vpliva na našo presojo in naše razpoloženje. Vplivi na pozornost in presojo kot posledice pomanjkanja spanca ne vodijo zgolj v manjšo produktivnost v šoli ali službi, pač pa prispevajo tudi k povečanemu številu nesreč.

Da bi bila oseba zaspana v času, ko se pričakuje, da bi morala biti zbujena, ni normalno. Problem pomanjkanja spanja je lahko povezan s težavami pri osredotočanju, izgubo spomina, utrujenostjo, izgubo energije in čustveno nestabilnostjo.

Pojavnost težav s spanjem je zelo velika in ima resne posledice, npr. zaspanost med vožnjo ali nesreče (tudi napake) na delovnem mestu. Težave lahko povzročijo različni dejavniki življenjskega stila, npr. premalo spanja, neurejen urnik spanja in uživanje alkohola in določenih zdravil.

Od približno 70 znanih motenj spanca so najpogostejše: obstruktivna spalna apneja, insomnija (nespečnost), narkolepsija in sindrom nemirnih nog. Veliko število posameznikov, ki imajo katero od motenj spanca, se svoje motnje ne zaveda. Preberi nadaljevanje članka… »


1662403_276756235809975_1788994625_n

Obladovanje alergije na cvetni prah s solno terapijo – učinkovitost izboljšanja od 75 do 98 %

Solne terapije so prijeten način blaženja in odpravljanja težav, ki jih prinese seneni nahod.

Medtem, ko se v prijetni atmosferi solne sobe sprostite ob poslušanju glasbe ali branju knjige, se v prostor prek medicinske naprave (halogeneratorja) vpihujejo mikrodelci certificirane kamene soli.

Suh zrak, nasičen s solnimi mikro delci pa ima zelo blagodejen učinek na celotni dihalni sistem. Razkužuje in redči sluz ter krepi dihalno sluznico na povsem naraven način.

Obenem pomiri razdražene in pekoče oči.

Preberi nadaljevanje članka… »


prehlad zdravljenje prehladaPrehlad. Nadloga vsakega izmed nas.

Prehladno obolenje, ki ga spremlja smrkanje, kašelj, hripavost, boleče grlo, glavobol, utrujenost, povišana TT, kihanje, zamašen nos, pekoče-suhe oči…

Vsi znaki prehlada so reakcija organizma – imunskega sistema na virusno okužbo. Preberi nadaljevanje članka… »


bipolarna motnja manija in depresijaBipolarna motnja (BM), znana tudi kot manično-depresivna bolezen, je možganska motnja, ki jo povzročijo nenavadni prehodi v razpoloženju, energiji, nivoju aktivnosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Obstajajo štirje osnovni tipi BM, pri tem je za prav vse tipe značilen jasna sprememba v razpoloženju, energiji in nivoju aktivnosti. Ta razpoloženja imajo razpon obdobij razpoloženja od ekstremno »dobrih« obdobij z veliko energije (znano kot manično obdobje) do zelo žalostnih, obupanih obdobjih (znano kot depresivno obdobje). Manj resna manična obdobja so znana tudi kot hipomanična obdobja.

Glavni tipi BM so:

  1. BM tipa 1: ki jo definirajo manična obdobja, ki trajajo vsaj 7 dni ali manični simptomi, ki so tako resni, da oseba takoj potrebuje bolnišnično oskrbo. Najpogosteje se pojavijo tudi obdobja depresije, ki običajno trajajo 2 tedna. Možna so tudi obdobja z mešanimi lastnostmi (istočasno se pojavljata depresija in manija).
  2. BM tipa 2: definira jo vzorec depresivnih in hipomaničnih obdobij, ne pa popolnoma manična obdobja opisana zgoraj.
  3. ciklotimična motnja (ciklotimija): definirajo jo številna obdobja hipomaničnih simptomov, prav tako tudi številna obdobja depresivnih simptomov, ki trajajo vsaj 2 leti (1 leto pri otrocih in mladostnikih).
  4. druge specifične ali nespecifične bipolarne ali sorodne motnje: definirane s simptomi BM, ki ne ustrezajo trem kategorijam zgoraj.

Preberi nadaljevanje članka… »


Sneg, mraz, tema, turobni dnevi, lenoba, upočasnjenost, nemir se kaj kmalu prelevi v spomladansko utrujenost. Marec, april..zavleče se tudi dlje…

Slovenci imamo energetsko krizo, ne samo s cenami bencina , temveč tudi naš organizem.

Preberi nadaljevanje članka… »






Bosanski Bosanski Hrvatski Hrvatski Čeština‎ Čeština‎ Dansk Dansk English English Français Français Deutsch Deutsch Greek Greek Italiano Italiano Polski Polski Português Português Română Română Slovenščina Slovenščina Español Español Türkçe Türkçe




Lajkej Zdravstvena.info

Oglej si več

















Ključne besede: