alergija na mleko in mlecne izdelkeV članku opisujemo alergijo na mleko – eno najpogostejših alergij, osnovne informacije o alergiji in izogibanju mleku&mlečnim izdelkom, opozorila, preventivo in tabelo na kaj je potrebno biti pozoren pri kupovanju živil!
Začnimo pri osnovah. Kaj pravzaprav je alergija na hrano?

Alergija na hrano je imunska reakcija, ki je posledica zaužitja specifične hrane.

Ta reakcija se pojavi samo pri nekaterih ljudeh, in sicer že, ko je zaužita le majhna količina hrane in ni povezana s fiziološkim učinkom hrane. Največkrat gre za preočutljivost, posredovano z imunoglobulini E.
Največkrat se alergija razvije že pri otrocih, lahko pa tudi v kasnejšem obdobju.

Razlikovati pa moramo alergijo na hrano od intolerance za določeno hrano, kjer gre npr. za pomanjkanje določenih encimov, ki so potrebni za presnovo teh hranil (npr. laktozna intoleranca). Posledično pride do raznih prebavnih težav.
Danes naj bi imel težave, povezane z alergijo, že skoraj vsak peti človek, po napovedih strokovnjakov pa bo do leta 2020 alergična kar polovica Zemljanov. Na to naj bi vplivala vedno bolj onesnaženo okolje in vedno bolj pogosta uporaba kemikalij, umetnih barvil, konzervansov in raznih dodatkov v hrani. Težave se kažejo kot prebavne motnje, kožne spremembe ali težave z dihanjem. Pri otrocih pa je v zadnjem času opažen porast alergije na mleko in mlečne izdelke.

Alergijo na hrano ima okoli 6% otrok in 3 do 4% odraslih.

Večina ima eno ali dve alergiji, vse več pa je otrok in tudi odraslih, ki trpijo zaradi številnih alergij.

alergije na mleko pri otrocih

Alergiji na mleko in jajca sta najpogostejši obliki alergij pri otrocih. Večino otrok ti dve alergiji preraste nekje do začetka osnovne šole. Do takrat je potrebna stroga dieta brez jajc in mlečnih izdelkov, ki pa je lahko hranilno nezadostna, saj sta ti dve vrsti živil pomemben vir življenjsko potrebnih vitaminov in mineralov. Zato je potrebno z ustreznimi nadomestki zagotoviti njihov primanjkljaj. Isto priporočilo seveda velja tudi za vegane, ki ne uživajo živil živalskega izvora, kamor sodijo tudi jajca in mleko.

Alergija je v medicini opisana kot nenormalna, preveč burna reakcija imunskega sistema na različne dejavnike iz okolja: piki žuželk, sonce, cvetni prah, pršica, zdravila, živali, hrana itd. Simptomi, ki nakažejo, da nekaj ni v redu, se lahko pojavijo takoj ali po nekaj urah, prav tako so lahko splošni ali pa omejeni le na organ oziroma organizem, skozi katerega je alergen prišel v telo:
– ustna votlina (nenavaden občutek na jeziku, otekanje jezika, ustnic, neba, žrela),
– spremembe na koži in sluznici,
– težave z dihanjem (kihanje, zamašen nos),
– prebavne motnje (krči, slabost, bruhanje, driska).

Simptomi se od človeka do človeka razlikujejo – pri nekaterih se razvijejo zelo hitro in se močno izrazijo, pri drugih je alergijska reakcija počasnejša in se morda pokaže v bolj blagi obliki. V primeru slabega počutja ali nenavadnih sprememb poiščite zdravniško pomoč.
Alergija na mleko – kaj moramo paziti in čemu se moramo odpovedati!

mleko alergije

Pri alergiji na mleko in mlečne izdelke ni nevarno samo to živilo v svoji osnovni obliki (kot mleko, sir …), ampak se pogosto pojavlja kot skriti alergen. V industrijskih postopkih namreč mleko dodajajo mnogih živilom, na deklaracije pa ga navedejo z naslednjimi oznakami: laktoza, D, kazein, kazeinat, sirotka.
MLEKO (sveže ali kuhano živalskega izvora): kravje, kozje, ovčje…

MLEČNI IZDELKI: skute, siri, sirni namazi, kisla in sladka smetana, rastlinska smetana z dodatkom mlečnih beljakovin (kazein ali sirotka), kislo mleko, jogurt, kefir, pinjenec, sirotkin napitek, maslo, majoneza, mlečni sladoledi, sadni sladoledi na mlečni osnovi, pudingi na mleku, mlečne kreme, maslo, margarine z dodatkom mleka v prahu (mora biti deklarirana brez mleka).

IZDELKI, KI VSEBUJEJO MLEKO V PRAHU, KAZEIN ALI SIROTKO:
– pekovsko pecivo: žemlje, kajzerice, bombetke…
– mlečni in temni kisli kruh,
– peciva: torte, kremne rezine, piškoti, biskviti, čokolada, mlečni bomboni, palačinke,
– kašice, ki vsebujejo mleko,
– mesni izdelki: jetrne paštete, hrenovke, posebne salame, mesne kroglice, polpeti, klobase, mesni sir, ribje palčke itd.,
– polivke in omake (dodatek mleka, kisle smetane, smetane za kuhanje),
– železov preparat legofer (vsebuje kazein).

S čim nadomestiti mleko?
Najboljša zamenjava kravjega mleka je riževo ali sojino, s katerim lahko po povsem običajnem postopku skuhate puding ali pripravite kašice. V slovenskih trgovinah pa so od mlečnih izdelkov na voljo rastlinske smetane in mehke margarine brez dodatka mlečnih beljakovin, riževi pudingi itd…povprašajte trgovke oz. pojdite v specializirane prodajalne – poiščite na spletu.

1. OAS – oralni alergijski sindrom je oblika kontaktne urtikarije oz. koprivnice (kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, izbokli, rdeče obrobljeni izpuščaji), ki se razvije ob izpostavljenosti ustne in žrelne mukoze prebavnega trakta alergenom, ki izvirajo iz hrane. Simptomi so lahko rahlo srbenje in pekoč občutek na ustnicah, ustih in žrelu, do otekanja jezika, žrela, ustnic in celo resni življenjsko ogrožajoči zapleti, kot je angioedem žrelne mukoze. OAS je najpogostejši sindrom, ki se lahko pojavlja izolirano ali skupaj z respiratornimi simptomi, ki so lahko posledica alergije na cvetni prah.

2. Takojšnja GIT preobčutljivost se razvije že pri dojenčkih ali v otroški dobi in sicer največkrat na mleko, jajca, oreščke, sojo, kosmiče ali ribe. Simptomi so slabost, abdominalna bolečina in krči, bruhanje in/ali diareja. Terapija je brez-proteinska dieta.

alergie

Pri psevdoalergijah ne gre za prave alergije. Povzroča jih hrana, bogata s histaminom (sveže jagode, črno vino, določene vrste sira, prekajeno meso in konzervirano tunino meso). Histamin je namreč glavni mediator pri nastajanju alergijskih reakcij, zato povzroča pojav enakih simptomov. Vendar to ne pomeni, da smo alergični na določeno vrsto hrane. Psevdoalergije povzročajo tudi razni dodatki k hrani, kot so konzervansi in barvila.

Posebno veliko teh snovi zaužijejo otroci z brezalkoholnimi pijačami, žvečilnimi gumiji, bonboni ter s slaščicami. Najdemo jih veliko tudi v konzervirani hrani in gotovih jedeh.

Najpogostejši konzervansi, ki povzročajo psevdoalergije, so nitriti v klobasah, siru in prekajenem mesu, sulfiti v krompirjevih izdelkih in suhem sadju ter benzoati v ribjih konzervah, omakah, jogurtu in sladkarijah. Med barvili pa so pomembni tartarazin v alkoholnih pijačah, azorubin in amarant v praških za puding, likerjih in sladicah, ter eritrozin v konzerviranem sadju in sladoledu.
Edina dokazana terapija je striktna eliminacija določene hrane iz pacientove prehrane. To pomeni, da oseba ne sme zaužiti nobene vrste hrane, ki vsebuje alergeno živilo. Npr. če je oseba alergična na jajce, ne sme uživati nobenih izdelkov, ki so narejeni iz jajca (testenine, pecivo, majoneza) in živil, ki vsebujejo lecitin.

Zato je pomembno, da je dobro seznanjena s sestavo izdelka. Vendar pa tovrstne diete lahko vodijo v malnutricijo in/ali prehranske motnje, še posebno, če izključujejo veliko vrst hrane in če potekajo skozi daljše obdobje. Pri alergijah na sadje in zelenjavo se alergenom v veliki meri lahko izognemo s kuhanjem, saj so ti večinoma termolabilni. Ne moremo pa se s segrevanjem oz. kuhanjem izogniti alergenom v kravjem mleku, saj so temperaturno stabilni. Za majhne otroke, ki ne morejo biti dojeni in so alergični na kravje mleko, so na razpolago posebne mlečne formule, v katerih so proteini (kazein) hidrolizirani.

???????

Imunoterapija je bila dokazano učinkovita v slepi, placebo-kontrolirani študiji pri hipersenzitivnosti na oreščke. Vendar pa so pogosti stranski učinki preprečili klinično uporabnost imunoterapije. Razvita so bila nova cepiva za imunoterpijo alergije na hrano, ki povzroča anafilkso, in lahko vključujejo: terapijo z humaniziranimi IgE monoklonskimi protitelesi, plazmid-DNAimunoterapijo, peptidne fragmente, citokin-modulirano imunoterapijo, bakterijsko alergen imunoterapijo in rekombinantno protein imunoterapijo. Bolniku začnejo vbrizgavati sprva majhne, nato pa vedno večje količine alergena z namenom, da sčasoma lahko prenese tolikšne količine alergena, kot jim je izpostavljen v vsakdanjem življenju.

Naj se še tako prerekamo, kaj je zdravo in kaj ni, si vseeno lahko priznamo, da enolična prehrana ne koristi organizmu. Če se izogibamo alergenom ali pač določenim živilom zaradi bolezni (včasih celo izbirčnosti), zelo verjetno siromašimo svoj jedilnik – če teh hranil ne nadomeščamo. Jajca so vendarle vir beljakovin, železa, holina, vitamina A in E, tudi holesterola in z njihovim izločanjem si slej kot prej lahko pridelamo težave. Železo za dobro kri in odpornost pred »bacili« je denimo še v mesu, rdeči pesi, fižolu, leči, marelicah, oreščkih itd. Holin ali vitamin B7 je pomemben za delovanje srčne mišice, pri razgradnji maščob, gradnji celične membrane, skratka silno pomemben vitamin. Dobimo ga še v gobah in kalčkih. Pametno se je torej malo poglobiti v dietetiko in poiskati nadomestilo za živila, ki jih ne sme biti na jedilniku.

Ne gre vedno le za nadomeščanje. Manjkajoča živila so marsikdaj ključna pri pripravi jedi. Spopad s to težavo ni tako nemogoč, je povsem izvedljiv. Vsega resda ni mogoče skuhati, vsaj ne točno takšnega, kot smo navajeni.

Mleko lahko povzroča težave posameznikom, ki so alergični na mlečne beljakovine. Ob zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov se alergija na mlečne beljakovine lahko kaže skozi dermatološke, prebavne ali dihalne težave.

Trenutno zdravil za alergijo na mlečne beljakovine še ni, zato se enostavno priporoča prehrana brez mleka in mlečnih izdelkov.

Praktični napotki za dieto brez jajc, mleka in glutena: (Vir: delo.si)

• Naravna hrana in osnovna živila imajo prednost pred industrijsko predelano hrano, kar velja za vse vrste alergij. Izjema so za določene alergike in bolnike (celiakija, malabsorpcije) posebej prilagojeni živilski izdelki.

• Skrbno preberimo sestavine na embalaži. Z novo uredbo o označevanju živil je to še laže kot nekoč. Mleko in gluten denimo najdemo v številnih izdelkih, takih, pri katerih nanje marsikdo ne pomisli. V jetrni pašteti na primer.

• Izbiramo čim bolj sveža in sezonska živila pri zanesljivih proizvajalcih in pridelovalcih.

• Nekatera kuhana živila delno izgubijo alergenost. Velja pa previdnost!

• Namesto kravjega mleka v jedeh uporabimo riževo (za kuho, peko), mandljevo, sojino, kamutovo, ovseno in proseno mleko. Na voljo so v specializiranih prodajalnah in nekatera tudi v bolje založenih trgovinah. Pri peki slaščic mleko delno ali v celoti nadomestimo s sadnim sokom, vodo ali kompotom.

• Pri alergiji na mleko uporabljamo zgolj rastlinsko mast brez dodane sirotke. Smetana naj bo sojina, ki jo dobimo v večjih živilskih trgovinah, ali ovsena, riževa, ki je na voljo pretežno v specializiranih trgovinah. Ti dve sta primerni za vse, ki se izogibajo še soji, prav pa prideta sem in tja tudi za zamenjavo, saj sta skoraj brez okusa. Sojina smetana ima poseben okus – nekateri proizvajalci ga izničijo z aditivom, da malo bolj spominja na mlečno smetano. Sojina ali kakršna koli rastlinska smetana ni brez aditivov.

• Sojina smetana je primerna tudi za stepanje. Stepena je rahla, penasta, se ohrani več dni in ne upade, ni je treba hraniti na hladnem, ni pa čvrsta.

• Polento, mlečno kašo, močnik, zdrob, vse tradicionalne mlečne jedi pri alergiji na mleko skuhamo na vodi, pozneje dodamo dovoljeno mleko, okus pa obogatimo z začimbami (cimet, vanilja, klinčki) ali s kokosovo moko. Sojino mleko se pri kuhi rado prismodi, zato ga prilijemo na koncu ali na koncu vmešamo sojino mleko v prahu.

• Čokolada je primerna le, če ima oznako brez dodanega (kravjega) mleka, podobna previdnost velja pri kakavu – ni vsak »kakav« to, za kar ga imamo.

• Pri paniranju živilo pomočimo v mešanico moke in dovoljenega mleka ter povaljamo v koruzni moki, da dobimo »jajčno« barvo. Tudi pri pecivu brez jajc za bolj rumeno barvo dodamo malce koruzne moke.

• Pri celiakiji (občutljivosti na gluten) uporabljamo le koruzo, ajdo, proso, riž, sojo, amarant, kvinojo. Živila je najbolje kupiti v specializiranih trgovinah, od preverjenih proizvajalcev z zagotovilom, da v proizvodnji ni bilo križanja z glutenskimi živili. Tudi pri pripravi hrane ne sme biti križanja z glutenskimi živili. Ves pribor (deske, noži) naj bo ločen.
Hranila, ki jih lahko primanjkuje pri dieti brez mleka:

1. Kalcij

Kalcij je nepogrešljiv mineral, ki pomembno prispeva k zdravju naših kosti in zob, spodbuja strjevanje krvi, krčenje mišic in živčnih impulzov. Pri dieti brez mleka lahko pride do pomanjkanja kalcija.

Zato je pomembno, da poiščemo druge vire kalcija, kot na primer:

• suho sadje (marelice, fige),

• izdelki, obogateni s kalcijem (sojin, kokosov ali rižev napitek ter sojini jogurti s kalcijem),

• sezamova semena in tahini,

• beli in polnozrnati kruh,

• tofu,

• temno zelena listnata zelenjava (še posebej ohrovt in pak-choi),

• oreščki.

2. Fosfor

Fosfor v telesu deluje v tesni povezavi s kalcijem in skrbi za presnovo beljakovin. Največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih, alergiki na mleko pa naj poiščejo nadomestni vir v kosmičih, mesu, zelenjavi in krompirju.
3. Jod

Jod proizvaja ščitnica. V telesu je zadolžen za regulacijo toplote, presnovo, sintezo beljakovin in zaščito tkiv.

4. Vitamin A

Vitamin A (retinol ali beta karoten) v telesu skrbi za zdravje naših oči, kože in las, za razvoj kosti, zaščito dihal ter zdravje prebavnega in urinarnega trakta. Veliko vitamina A najdemo v mlečnih izdelkih.

Nadomestni vir vitamina A za alergike so:

• jetra,

• temno zelena zelenjava,

• rumeno sadje in zelenjava.

5. Vitamin D

Za večino ljudi so primarni vir vitamina D sončni žarki. V zimskih mesecih, ko nimamo veliko možnosti sončenja, lahko primanjkljaj nadomestimo z uživanjem rib in ribjih olj (še posebej sardela, skuša, polenovka in losos – divji ali ekološko gojen).

6. Vitamin K

Vitamin K skrbi za pravilno strjevanje krvi. Alergiki na mleko naj pogosteje posegajo po temno zeleni listnati zelenjavi in jetrih, ki sta pomemben vir vitamina K.

POZORNO PREBERITE VSE OZNAKE NA ŽIVILIH. V KOLIKOR NA ETIKETI PIŠE, DA IZDELEK VSEBUJE MLEKO, MASLO, SMETANO ali MLEKO V SLEDOVIH POTEM IZDELEK NI PRIMEREN. POZORNI BODITE TUDI V RESTAVRACIJAH in MENZAH. Predvsem pa je zelo pomembno, da pozorno preberite etikete na živilih oz. kontaktirate trgovca, uvoznika oz. proizvajalca.

Dovoljeno Ni dovoljeno
Pijače Gazirane pijače

Kava

Čaj

Riževo, sojino, kokosovo mleko…

Sadne pijače

Vsa mleka živalskega izvora, mleko v prahu, izdelki iz mleka…

Jogurti, kefirji, skuta, sirotka..

Vse pijače iz mleka, z dodatkom mleka in sestavin iz mleka

Kruh  

Kruh brez mleka oz. sledov mleka

Pšenični, polnozrnat, črn, ržen, koruzni, graham, sojin..brez mleka oz. sledi mleka

 

Graham krekerji oz. riževi vaflji

 

Pšenični, beli oz. ržen kruh z mlekom in s sledovi mleka

Biskviti, krofi, mafini, palačinke, vaflji, krekerji, slani prigrizki..

Večina industrijsko pripravljenih kruhov in toastov vsebuje mleko oz. komponente mleka

Žita  

Vse žitarice katerim ni dodano mleko oz. snovi iz mleka

 

Industrijsko pripravljene – predkuhane žitarice z mlekom, kazeinom oz. dodanimi mlečnimi produkti

Sladice  

Vse sladice brez mleka oz. mlečnih komponent (maslo, smetana, mleko v prahu, sirotka, mleko v sledovih)

 

Želatina, sadni sladoled, smutiji, pudingi, torte, piškoti, pite, skratka vse sladice z mlekom oz. komponentami iz mleka (maslo, sirotka, mleko v prahu, smetana..)

Jajca Jajca pripravljena brez mleka Umešana jajca z mlekom, komponentam mleka, itd.,
Maščobe  

Rastlinska olja, živalska maščoba, kokosovo olje, arašidovo maslo, margarina brez sledi mleka

 

Maslo, margarine, solatni prelivi, maščobe iz mleka

Sadje Sveže in zmrznjeno sadje Karkšnokoli sadje z dodatkom mleka, smutiji oz. s sledovi mleka
 

 

 

Meso, ribe, sir

Meso in vse ribe ter tofuOpomba: Majhen procent alergikov na mleko in mlečne proizvode razvije tudi alergijo na govedino. Zato je potrebno biti pozorni pri uživanju govedine Vsi siri, predelane mesnine, industrijsko pripravljena in panirana hrana
Krompir in testenine  

Testenine, krompir, riž in ostala žita

 

Makaroni s sirom

Pražen krompir oz. pire z mlekom&maslom

Zamrznjen industrijski pomfri škropljen z laktozo

Juhe Sveže in doma pripravljene juhe brez mleka oz. dodatkov – proizvodov iz mleka  

Kremne juhe, industrijsko pripravljene juhe, vse juhe z dodatkom mleka – proizvodov iz mleka

Slaščice Koruzni sirup, med, marmelade in slaščice pripravljene doma brez mleka & mlečnih proizvodov Vse slaščice v katerih je prisotnost mleka (torte, čokolade, piškoti, karamela…) oz. proizvodi iz mleka
Zelenjava Vsa sveža in zmrznjena zelenjava brez prisotnosti mleka Industrijsko pripravljena zelenjava z maslom, mlekom… oz. zelenjavne priloge v restavracijah&gostilnah
Mešano Kečap, olive, kumarice, oreščki, čili, začimbe..skratka vsa hrana v kateri ni mleka oz. prisotnosti mlečnih sledi – proizvodov.

Vsa hrana, ki vsebuje mleko, siri, maslo, sirotka, kazein, kazeinati, hidrolizati, laktoza, laktoalbumin, laktoglobulin, posneto mleko, mleko v prahu, umetna aroma masla in mlečni nadomestki, ki vsebujejo kazeinat.

 

KAKO BRATI ETIKETO IN PREVOD NA PROIZVODU?

Bodite pozorni, da se izogibate izdelkom oz. izdelkov na katerih so zabeležene sledeče sestavine:

  • umetna aroma masla
  • maslo
  • kazein
  • kazeinati (amonijev, kalcijev, magnezijev, kalijev, natrijev)
  • siri in skuta
  • namazi, kreme in pudingi
  • maslo ghee
  • hidrolizati (kazeina, mlečne beljakovine, sirotkine beljakovine, sirotka)
  • laktoalbumin, laktoalbumin fosfat
  • laktoglobulin
  • laktoza
  • mleko v sledovih
  • mleko (derivat, kondenzirano, evaporirano, suho, mokro, low-fat, brez maščobe in posneto)
  • nugat
  • puding
  • kisla smetana in smetana v trdi snovi
  • sirotka (delaktozirana, demineralizirana, beljakovinski koncentrat)
  • jogurti
  • sladoledi
  • drugi možni viri mleka oz. mlečnih izdelkov
  • karamel aroma in bomboni
  • industrijsko pripravljeni mesni obroki in hitra prehrana, procesirane mesnine, margarina in naravne mlečne arome.

 

Opredelitev
– Alergijske reakcije se pojavijo po uživanju mleka in tudi vseh jedi, ki vsebujejo kravje mleko, tudi če je to prisotno v zelo majhnih količinah.
– Iz kravjega mleka so izdelane tudi vse vrste mleka, ki se običajno uporabljajo za hranjenje dojenčkov.
– Alergija na mleko se pojavi tudi pri dojenih otrocih, ker kravje mleko prehaja v materino mleko.
– Pri večini otrok alergija na kravje mleko z leti izzveni.

Kako dolgo mora biti otrok na dieti?
Polovica otrok z alergijo na mleko mora biti na dieti približno 1 leto, pri 25 % otrok alergija izzveni po 2 letih diete in le 10 % jih potrebuje dieto daljše obdobje. Nekaj otrok ostane alergičnih na mleko vse življenje.

Kakšni so bolezenski znaki alergije na kravje mleko?
– Večina otrok ima izraženih več znakov alergije, običajno pa določene težave v bolezenski sliki prevladujejo.
– Pri polovici otrok se alergija kaže s prizadetostjo kože in/ali s težavami povezanimi s prebavili. Težave z dihali ima skoraj četrtina bolnikov.
– Alergijske težave so odvisne od več dejavnikov: od zaužite količine mleka, od otrokove starosti, splošnega zdravstvenega stanja, trajanja bolezni, kako huda je alergija in tudi od številnih neugodnih dejavnikov iz okolja.
– Če alergija na kravje mleko traja dlje časa, se lahko pojavi nenadno poslabšanje bolezenske slike zaradi preodzivnosti tkiva (ni alergija) na določene spremembe v okolju ali po uživanju določene hrane; npr. atopijski dermatitis se lahko poslabša že ob spremembi temperature v okolju, pri kopanju otroka, po uživanje določene hrane (na katero pa sicer ni alergičen), po stiku kože z volnenimi oblačili in oblačili iz sintetike itd. Z zdravljenjem alergije sčasoma izzveni tudi preodzivnost.

Kako zdravimo alergijo na mleko?
– Popolna izključitev kravjega mleka iz otrokove prehrane je edino učinkovito zdravljenje.
– Dieta brez kravjega mleka je potrebna daljši čas, čeprav otrok nima več težav. Pri večini otrok težave, ki jih imajo zaradi alergije, izzvenijo v nekaj tednih po uvedbi diete, kravje mleko pa lahko uvedemo v prehrano šele, ko tudi izvidi kontrolnih alergoloških testov kažejo, da otrok ni več alergičen.
– Nekateri otroci potrebujejo občasno tudi zdravljenje z zdravili. Če so težave s kožo izrazite, je prav, da ga pregleda tudi dermatolog.

Kaj je pomembno pri dieti brez kravjega mleka?
– V prehrani otroka je treba izključiti mleko in vse jedi, ki vsebujejo kravje mleko.
– Razen popolne izključitve kravjega mleka iz prehrane druge spremembe in omejitve v otrokovi prehrani niso potrebne, vsa dodatna hrana se uvaja pod enakimi pogoji kot pri zdravih otrocih.

– Dojenja zaradi alergije ne prekinemo, le dietne omejitve mora v svoji prehrani upoštevati tudi doječa mati. Izboljšanje otrokovih težav (ne povsem) pričakujemo v dveh tednih. Ko je mati daljše obdobje na dieti, je potrebno nadomeščanje kalcija (1000 mg/dan) in povečati vnos živil, ki vsebujejo vitamin D (ribe, rumenjak, obogatene margarine).

– Mleko drugih živali, kot je kozje ali ovčje, ni primeren nadomestek kravjega mleka, ker je struktura mlečnih beljakovin teh tako podobna beljakovinam kravjega mleka, da sproža alergijske reakcije.

– Pri industrijsko pripravljenih izdelkih preverite na deklaraciji sestave živila, ali izdelek vsebuje mleko. Preverite sestavo živila ob vsakem nakupu izdelka, tudi če ste ob predhodnih nakupih istega izdelka to že preverili.

– Evropska zakonodaja ne predpisuje obveznega označevanje prisotnosti sestavin hrane za sveže pripravljeno hrano, tako mnogi izdelki, ki niso pakirani, niso opremljeni z deklaracijami o sestavi hrane. Posebno nevarni so nakupi v pekarnah, slaščičarnah in delikatesah. Kupite raje proizvod, ki je pakiran in opremljen z deklaracijo. Če od proizvajalca ne morete dobiti podatkov o sestavi živila, ga otroku ne dajte.

– Na deklaracijah sestave živil je mleko lahko označeno pod različnimi nazivi.

– Izogibajte se tudi vsem živilom, ki so označena, da so proizvedena v okolju z mlekom (ob taki oznaki na izdelku osnovna receptura živila ne vsebuje mleka, je pa zaradi proizvodnega postopka možno, da se mleko v živilu nahaja).

– Preverite sestavo hrane v restavracijah, pekarnah, delikatesah in slaščičarnah, pri nakupu sladoleda itd.

– Seznanite z dieto osebje v šoli, vrtcu, pri domačem varstvu itd.

Nadomestki kravjega mleka

Mleko je najbolj popolno živilo, ki lahko zagotovi kalorične in prehranske zahteve za normalno rast in razvoj otroka, je glavni vir beljakovin, maščob, vitaminov, kalcija, fosforja in magnezija. Zato je najpomembnejše, predvsem za otroke, ki so pretežno na mlečni prehrani, pravilno nadomeščanje kravjega mleka.
Nadomestki kravjega mleka za dojenčke in male otroke
– Najboljši nadomestek za kravje mleko so posebne vrste mlečnih formul za alergike, tako imenovani ekstenzivni hidrolizati mleka, kot sta: Allernova in Aptamil Allergy Digestive Care. V mlečnih formulah za alergike so beljakovine mleka razgrajene s toplotno in encimsko obdelavo do stopnje, ko ne povzročajo več alergijskih težav, ostala sestava mleka pa ne odstopa od veljavnih smernic sestave otroške prehrane. Zaradi razgradnje beljakovin imajo ta vrsta mleka pekoč, grenak okus. Mlajši otroci ga praviloma dobro sprejmejo, pri večjih otrocih pa je pri uvajanju lahko nekaj težav in je pogosto sprva potrebno okus popraviti z dodatki.
– Za 10 % otrok z alergijo na kravje mleko je potrebna za nadomestek kravjega mleka aminokislinska mlečna formula Neocate.
– Sojino mleko in mlečne formule za dojenčke na osnovi soje niso priporočljive za otroke do 6 meseca starosti, ker so določene sestavine v sojinem mleku lahko škodljive.

Nadomestki kravjega mleka za večje otroke
– Ekstenzivni hidrolizati, če jih otrok sprejme, so najprimernejši nadomestek za kravje mleko.
– Pri starejših otrocih je lahko nadomestek mleka tudi »rastlinsko mleko«: mlečne formule na osnovi soje, sojino mleko, riževo mleko, ovseno mleko in drugi podobni napitki.
– Med 6 in 12 mesecem, ko je otroku že uvedena dodatna prehrana, se uvedejo sojine mlečne formule za dojenčke tistim otrokom, ki izrazito zavračajo Allernovo in Aptamil ADC.
– Po 2. letu starosti lahko uvedemo tudi sojino mleko in sojine proizvode iz trgovinskih polic, namenjene odraslim.
– Rastlinsko mleko je manj kalorično in ne vsebuje vseh sestavin kravjega mleka, kar je pri dieti in vodenju otrokove prehrane potrebno upoštevati. Priporoča se uporaba izdelkov, ki so obogateni s kalcijem.

Pri domači pripravi hrane lahko v večini primerov brez težav uporabimo izbrano nadomestno mleko. V receptih lahko mleko nadomesti tudi voda ali sadni sok v enaki količini, kot je predpisana za mleko.

Dodatna opozorila
– Mleko se lahko nahaja tudi v drugih neživilskih proizvodih.
– Zdravila, ki vsebujejo mlečne beljakovine: Legofer.
– Kalcijev laktat, natrijev laktat, laktilati, kokosovo maslo, mlečna kislina niso mlečnega izvora in jih lahko uporabljate.
– Alergiki, pri katerih se alergija na kravje mleko kaže z drisko, pogosto razvijejo alergijo na sojo.

Splošni nasveti
– Ne silite zdravih otrok v družini, da jedo isto hrano kot alergičen otrok.
– Pomembno je, da se vsak otrok sreča s potencialnimi alergeni najprej doma.
– Doma se povsem izogibajte le tisti hrani, pri kateri ima alergičen otrok težave že, ko pride z živilom le posredno v stik in ko za alergične reakcije zadošča že sama prisotnost alergena v njegovem – ne silite jih s hrano, ki je ne marajo, poiščite drug nadomestek. Posvetujte se z dietetikom.
– Alergičen otrok mora poznati svoje prepovedi v prehrani in razumeti, zakaj so.
– Otroci se največkrat ne spomnijo, kako je alergična reakcija potekala, tudi če je bila težka.

Nakupovalni vodnik:
– Vzemite si čas za nakupe hrane in ne hitite.
– Kupujte sveže sadje in zelenjavo in živila, ki so opremljena z deklaracijami.
– Napravite si seznam živil, za katera ste že preverili, da so primerna za vašega otroka.
– Izdelajte si tedenske jedilnike in sezname potrebnih nakupov, sezname shranite za ponovne nakupe.
– Preverite deklaracije sestave živil vedno, ko jih kupujete – sestavine se lahko spreminjajo.

Vir: Interna navodila Pediatrične klinike, službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo; julij 2010

Za mnoge otroke z anafilakso na hrano, kot je mleko, jajca, pšenico, soja, je prognoza dobra, saj obstaja velika verjetnost, da alergijo prerastejo v nekaj letih.

Otroci, ki so razvili preobčutljivost na hrano po tretjem letu starosti, imajo manjšo verjetnost za izgubo alergije.

Alergije na oreščke, ribe in morsko hrano pa so doživljenjske in ne izzvenijo z leti.

Osteoporoza, dejavniki tveganja, vnos kalcija in preventiva
Alergija na jajca