Danes, 9. septembra, je mednarodni dan ozaveščanja o fetalnem alkoholnem sindromu (FAS), ki je bil v svetu prvič obeležen leta 1999, medtem ko ga v Sloveniji letos obeležujemo prvič.

Simbolno ga obeležujemo ob 9:09, saj štiri devetice (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu), simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti. Ta dan je namenjen osveščanju javnosti o tem, da je uživanje alkohola v času nosečnosti škodljivo za še nerojenega otroka.

Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujemo, naj ženske ne pijejo alkohola vseh devet mesecev nosečnosti, prav tako naj ne pijejo alkohola takrat, ko načrtujejo nosečnost in dojijo otroka.

Pri tem je zelo pomembna tudi podpora s strani partnerja. Na svetu je namreč na milijone oseb s fetalnimi alkoholnimi motnjami, katerih kakovost življenja je slabša zato, ker so njihove matere pile alkohol v času nosečnosti.

Eden vodilnih vzrokov za prirojene motnje in razvojne nepravilnosti, ki bi jih lahko povsem preprečili, je izpostavljenost otrok alkoholu pred rojstvom. Alkohol škodljivo vpliva na razvoj zarodka oziroma ploda in povzroča nepopravljive, trajne poškodbe pri še nerojenem otroku.

Pediatrinja Alenka Paternoster Zadravec iz Zdravstvenega doma (ZD) Kranj je poudarila: ”Izpostavljanje alkoholu med nosečnostjo lahko privede do vrste telesnih okvar ter umskih, vedenjskih in čustvenih primanjkljajev, poznanih pod skupnim imenom spekter fetalnih alkoholnih motenj (ali kratico FASD).”

Ob tem je dodala, da so pri osebah s FASD pogosto prisotne učne težave, mladoletniška delikvenca, zgodaj izpadejo iz šolanja, pogosto zlorabljajo alkohol in/ali druge droge, imajo tvegano spolno vedenje, prihajajo v nasprotje z zakoni, se soočajo z brezposelnostjo, brezdomstvom, revščino, duševnimi boleznimi in pogosto niso sposobni samostojnega življenja. V razvitem svetu je alkohol eden od glavnih vzrokov za duševno manj razvitost.

Najtežja oblika je fetalni alkoholni sindrom. Otroci, ki imajo ta sindrom,  zaostajajo v rasti že pred rojstvom in po rojstvu, imajo značilne poteze obraza ter poškodbe osrednjega živčevja.

”Tveganja, ki ga za zarodek/plod predstavlja materino pitje alkohola med nosečnostjo, ni mogoče predvideti. Največje tveganje naj bi bilo sicer povezano s težkim pitjem in popivanjem, vendar do posledic, kot so splavi, nizka porodna teža, nenadna smrt novorojenčka, nenormalnost pri razvoju ploda, lahko pride že pri manjših količinah popitega alkohola,” poudarja ginekologinja Sava Rant Hafner iz Osnovnega zdravstva Gorenjske, ki opozarja, da v nosečnosti ni znane varne količine alkohola, varne alkoholne pijače in ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola.

Vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost (da ne izpostavljajo zarodka alkoholu, ko še ne vedo, da so noseče) ali so noseče, se zato svetuje, naj ne uživajo alkohola.

Pogostost fetalnega alkoholnega sindroma in škodljivega pitja alkohola

Število otrok, ki so bili pred rojstvom zaradi materinega pitja izpostavljeni alkoholu in imajo eno ali več prirojenih nepravilnosti zaradi te izpostavljenosti, ni znano. Po ocenah tujih strokovnjakov naj bi se na okoli 100 živorojenih otrok rodil en otrok z alkoholom povezanimi motnjami ob rojstvu, razširjenost FAS pa naj bi bila 0,5–2 otroka na tisoč rojstev. Po podatkih

Perinatalnega informacijskega sistema se je v Sloveniji v obdobju 1997–2012 rodilo 16 otrok (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,52 otrok na 10.000 rojstev, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega uživanja alkohola ali FAS.

Število je verjetno podcenjeno, saj gre za podatek, ki je vnesen ob porodu, posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom pa se lahko prepoznajo kasneje ali celo ostanejo neprepoznane,” je pojasnila mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, zdravnica, specialistka javnega zdravja, z NIJZ in dodala:

“Ker ti otroci niso prepoznani, niso deležni ustrezne obravnave in pomoči, s tem pa je kvaliteta njihovega življenja in življenja njihovih družin slabša. Družbeni stroški, povezani s posledicami izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, ki obsegajo zdravljenje in nego, izobraževanje, psihoterapijo in svetovanje, socialno podporo, posledice kriminala, stroške pravosodja in drugo, so visoki.” Tuji strokovnjaki ocenjujejo, da v življenju oseba s FASD družbo stane okoli dva milijona dolarjev.

”V Sloveniji alkoholne pijače vsaj priložnostno pije večina odraslih žensk.

V starostni skupini od 25 do 34 let je delež abstinentk najnižji, po drugi strani pa je to tudi skupina, ki največ rojeva, saj so približno štiri od petih žensk, ki rodijo, stare med 25 in 39 let,” je navedla dr. Maja Zorko, psihologinja z NIJZ in dodala, da večina žensk, ko spoznajo, da so noseče, zmanjša svoje pitje alkohola ali z njim preneha, nekatere pa s pitjem nadaljujejo.

Ker visoko tvegano uživanje alkohola med mladimi ženskami narašča in ker uživanje alkohola vpliva na plod že od začetka nosečnosti, ko se mnoge svoje nosečnosti sploh ne zavedajo, so ključnega pomena intervencije za dvig ravni osveščenosti javnosti glede alkohola in nosečnosti.

Projekt Alkohol in nosečnost

NIJZ, območna enota Kranj, izvaja v letih 2013 in 2014 v sodelovanju z nekaterimi drugimi strokovnjaki na Gorenjskem projekt “Alkohol in nosečnost”, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Vodja projekta, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ, je povedala:

“V sklopu projekta smo med udeleženci šol za bodoče starše na Gorenjskem naredili anketo o njihovih stališčih do pitja alkohola v nosečnosti in poznavanju škodljivih učinkov na plod, izvedli strokovno srečanje za zdravstvene delavce, ki prihajajo v stik z ženskami v rodni dobi, pripravili zloženko »Za najboljši začetek«, ki jo bodo v ginekoloških ambulantah na Gorenjskem prejele ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice ter na različne lokacije po Sloveniji poslali posterje »Za naju brez alkohola, prosim!«. Naš namen je osveščanje žensk v rodni dobi in splošne javnosti glede tveganja, ki ga za še nerojenega otroka predstavlja materino uživanje alkohola v nosečnosti in v obdobju dojenja.”

Na podlagi rezultatov ankete med bodočimi starši ugotavljamo, da večina anketiranih med pomembnimi dejavniki, ki lahko vplivajo na zdravje še nerojenega otroka, prepoznava alkohol, pa kljub temu več kot tretjina nosečnic pije alkoholne pijače. Večina sicer le nekajkrat v času nosečnosti in v majhnih količinah, pa vendar več kot tri odstotke nosečnic tudi popiva, kar je še posebej tvegano za FASD.

Veliko bodočih staršev se sicer zaveda nevarnosti, ki jo za otroka predstavlja izpostavljenost alkoholu pred rojstvom, in dejstva, da s popito količino alkohola raste tudi tveganje, več nepoznavanja pa je glede varnosti »majhnih količin« alkohola. Kar 40 odstotkov jih pitje manjših količin alkoholnih pijač v nosečnosti ocenjuje kot varno, približno toliko se jih tudi ne strinja, da bi lahko katerakoli količina alkohola v nosečnosti škodila otroku.

Ni pa zanemarljiv delež tistih, ki podcenjujejo vpliv rednega pitja majhnih količin alkoholnih pijač ali občasnega popivanja. Partner je lahko bodoči materi pomembna opora, saj so nosečnice, katerih partnerji pijejo ali jim ponujajo alkoholne pijače, navajale, da tudi same pogosteje pijejo alkoholne pijače.

V času nosečnosti naj bi informacije o alkoholu in o možnih posledicah za otroka zaradi materinega pitja alkohola med nosečnostjo in dojenjem prejeli le slabi dve tretjini nosečnic. Ključni viri teh informacij so splet, družina in prijatelji, mediji, medtem ko je stroka omenjena precej redkeje. Le-to nakazuje na potrebo in priložnost za posredovanje informacij s strani strokovnjakov.

Zdravila za FASD ni, lahko pa se ga prepreči. Zato je še toliko bolj pomembno osveščanje javnosti, jasno svetovanje pred zanositvijo in podpora nosečim ženskam.

“Nosečnost in pričakovanje rojstva je obdobje, ko so bodoči starši najbolj odprti in pripravljeni največ vložiti v zdrav razvoj otroka in srečno družino. To obdobje je za patronažno službo in šolo za starše najugodnejša priložnost za ozaveščanje nosečnic in njihovih partnerjev o škodljivosti pitja alkohola matere na razvoj mladega, nerojenega bitja in kasneje v času dojenja tudi novorojenčka in dojenčka.

Vloga očeta je pomembna tudi z vidika podpore v njuni skupni odločitvi (in prizadevanjih) za zdravo življenje brez alkohola,” je poudarila višja medicinska sestra in andragoginja Erika Povšnar iz ZD Kranj.

Tudi na Inštitutu Utrip so v minulih mesecih izvedli obsežno raziskavo med ženskami v rodni dobi in nosečnicami po vsej Sloveniji, hkrati pa tudi med zdravniki in medicinskimi sestrami oziroma tehniki, ki so s to skupino pogosto v stikih.

”Še vedno je v Sloveniji zaskrbljujoče velik delež žensk ali nosečnic, ki menijo, da pitje alkohola med nosečnostjo ni pretirano nevarno. Skoraj četrtina jih namreč pravi, da sta ena do dve merici alkohola dnevno še vedno varni, kar pa vemo, da ne drži,” je povedal Matej Košir, direktor Inštituta Utrip.

Rezultati so pokazali, da so tako ženske kot tudi zdravstveni delavci relativno dobro seznanjeni z možnimi posledicami pitja alkohola za še nerojenega otroka.

”Smo pa v raziskavi zaznali, da si zdravstvena stroka izrazito želi več informacij, strokovnih smernic in usposabljanj na temo FASD.

Ugotavljamo tudi, da se v velikem deležu ne čutijo dovolj poučeni o problematiki in niso dovolj suvereni pri prepoznavi tveganega in škodljivega pitja alkohola med ženskami ter znakov FASD pri otrocih,”« je  dodal Matej Košir z Inštituta Utrip.

OGLEJTE SI ZLOŽENKO ”ZA NAJBOLJŠI ZAČETEK”