Skrb za močan imunski sistem se je pri večini zažela že pozno jeseni, ko je telo po prijetnem poletju prvič izpostavljeno nenadnim padcem temperatur, vlagi in padavinam.

Vse to lahko predstavlja stres za organizem, a le, če je naša odpornost šibka. Za krepitev imunskega sistema bi zato morali skrbeti v vseh letnih časih. Tudi v januarju je še čas, da se izognemu kakšnemu sezonskemu obolenju, ali pa se vsaj pripravimo na naslednjo zimo.

Antioksidanti

Za svoj imunski sistem največ storimo, če vsakodnevno uživamo dovolj velike količine antioksidantov. Ti nevtralizirajo delovanje škodljivih prostih radikalov, ki spontano nastajajo v telesu ves čas, vsakodnevno pa smo jim izpostavljeni tudi v okolju. Ker prosti radikali reagirajo z drugimi molekulami in celicami v našem telesu, lahko povzročijo škodo tudi v celicah imunskega sistema in na ta način rušijo našo odpornost.

Najboljši vir antioksidantov sta sveža sadje in zelenjava, po možnosti ekološko pridelana.

Nekatere raziskave, ki so primerjale hranilne vrednosti ekoloških in konvencionalnih živil so namreč pokazale, da ekološko pridelana sadje in zelenjava vsebujeta več antioksidantov od svojih konvencionalno pridelanih različic, predvsem pa v njih ni ostankov pesticidov, ki lahko na dolgi rok resno ogrožajo naš imunski sistem in zdravje nasploh.

Kisli okus vitamina C

Pozimi, ko lokalnega svežega sadja ni na pretek, vir antioksidantov predstavljajo predvsem citrusi (pomaranče, limone, mandarine, grenivke, pomelo, kumkvat ipd.), ki so eden najbogatejših virov vitamina C. Le-ta deluje kot močan antioksidant, po okusu pa je kisel, zato ni čudno, da ga največ najdemo prav v kislem sadju.

Sadeži se obirajo nezreli, saj je takrat koncentracija vitamina C najvišja, hkrati pa so zaradi tega tako neznosno kisli, da jih tamkajšnji domačini uporabljajo le za predelavo v sok ali prah. 100 gramov camu camu v prahu vsebuje kar 12 g vitamina C (12 % suhe teže), zaradi česar velja camu camu za najbogatejši naravni vir vitamina C na planetu.

Kakav, hrana bogov

Bolj okusen in priljubljen vir antioksidantov je kakav. ORAC lestvica, ki meri vsebnost antioksidantov v živilih, uvršča nepražen kakav v prahu na vrh svoje lestvice. Že majevska civilizacija je kakakovec častila kot sveto drevo, kakavova zrna pa so se uporabljala tudi kot menjalno sredstvo.

Danes vemo, da gre za eno najkompleksnejših živil na Zemlji, saj kakavovo zrno vsebuje preko 300 aktivnih snovi, izmed katerih imajo mnoge antioksidativno delovanje.

Raziskave so pokazale, da kakav vsebuje dvakrat več antioksidantov od rdečega vina in trikrat več antioksidantov od zelenega čaja. Flavonoidi predstavljajo okrog 10 % vseh antioksidantov v kakavu in ne slovijo le po svojih antioksidativnih sposobnostih, temveč tudi po varovalnem vplivu na srce in ožilje.

 
[wp_ad_camp_1]

Kislo zelje, darilo Mongolov

Kakav in camu camu uvrščamo med t.i. superživila, ki jim je skupna visoka koncentracija zdravju koristnih snovi (med njimi so pogosto antioksidanti). Oznako superživila bi si vsekakor zaslužilo tudi »naše« kislo zelje, ki pa pravzaprav ni naše, ampak so ga v Evropo iz Kitajske prinesli Mongoli.

Od takrat velja za priljubljeno zimsko hrano po vsej Evropi, saj so ljudje hitro opazili njegovo krepčilno moč. Tudi kislo zelje je namreč bogat vir antioksidantov, predvsem vitamina C, in lahko ob rednem uživanju občutno okrepi naš imunski sistem. Največ hranljivosti ohrani, če ga uživamo presnega.

Seveda se seznam živil, ki pomagajo pri krepitvi telesne odpornosti s tem ne konča. Prav vse vrste sadja in zelenjave vsebujejo več ali manj antioksidantov, zato je prav, da predstavljajo večji del naše vsakodnevne prehrane.

Poleg te pa je za zdrav imunski sistem pomembno tudi redno gibanje. S telesno aktivnostjo namreč spodbujamo razvoj krvnih celic, krepimo odziv telesa na stres in se na ta način učinkovito zavarujemo pred prehladi in drugimi sezonskimi neprijetnostmi.