Deli članek z drugimi!

Pain in the abdomen

Driska je eno izmed najpogostjših stanj, zaradi katerega prebivalci Slovenije obiščejo zdravnika. Poznamo več vrst povzročiteljev driske, a klinična slika in zdravljenje se praktično ne razlikujejo, ne glede na povzročitelja. Najpomembnejše načelo pri zdravljenju driske pa je preprečevanje dehidracije.

Driska pomeni bolezensko stanje, ko je iztrebljanj več in so obilnejša, blato pa mehko in tekoče. Nastane, kot posledica spremenjenega delovanja telesa. Za normalno odvajanje blata štejemo odvajanje blata do 3 krat dnevno.

Driske lahko razvrščamo po različnih merilih. Glede na čas trajanja jih razdelimo na akutne, kronične in perzistentne. Akutne trajajo manj, kot 14 dni, perzistentne, kadar trajajo več, kot 14 dni in kronične, kadar trajajo mesec dni ali več.

Glede na mehanizem nastanka razdelimo driske v štiri skupine in sicer osmozno, sekretorno, eksudativno in motilitetno drisko. Drisko lahko razvrščamo tudi po drugih merilih: glede na prizadeti predel črevesa (debelo črevo, tanko črevo), glede na volumen izločenega blata, glede na makroskopske značilnosti blata in glede na populacijo, ki zboli (sicer zdravi ljudje, osebe z motnjami v imunskem sistemu, popotniki, bolnišnično pridobljene…).

INFEKCIJSKA DRISKA

Najpogostejši vzroki za akutno drisko je okužba z virusi ali bakterijami, redkeje s paraziti.

Bakterijski povzročitelji driske

Med najpogostejše bakterijske povzročitelje driske sodijo salmonele, kampilobakter, Escherichia coli in šigela. Driska je navadno vodena.

Driska zaradi jemanja antibiotikov

Driska je najpogostejši neželjeni stranski učinek zdravljenja z antibiotiki. . Vzrok bolezenskih težav je z antibiotiki povzročena sprememba v sestavi telesu lastne črevesne bakterijske flore, ki v najslabšem primeru privede do razraščanja bakterije Clostridium difficile, ta pa z izločanjem strupov povzroča okvaro črevesne sluznice in psevdomembranozni enterokolitis. Ogrožujoči dejavniki za nastanek driske povzročene z antibiotiki so: starost, pridružene bolezni, nedaven operativni poseg in zdravljenjem z zdravili, ki vplivajo na peristaltiko. Potek bolezni je navadno akuten, večinoma poteka v blažji obliko, redko pa vodi v smrt pacienta.

Virusni povzročitelji

Virusi spadajo med pogoste povzročitelje drisk, vendar je njihov pomen postal znan šele v zadnjih letih. Najpogostejši virusni povzročitelji so: rotavirusi, humani kalicovirusi (norovirusi in sapovirusi), astrovirusi in enterični adenovirusi.

Pražvali, kot povzročitelji driske

Driska, kot posledica okužbe s praživalimi je redka. Med pogostejše povzročitelje okužbe te vrste štejemo: amebiaze, giardiaze, kriptosporidiji, mikrosporidiji in pa ciklospori.

POTOVALNA DRISKA

Med nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo potnike, so daleč na prvem mestu. Približno 30 milijonov potnikov letno potuje v nerazvite države. 20-55 % jih zboli za potovalno drisko, od teh jih 20 % obleži v postelji, kar 40 % pa je prisiljenih spremeniti potek načrtovanega potovanja. Čeprav je za drisko lahko kriv že spremenjen način prehranjevanja, pa je vzrok potovalne driske največkrat črevesna okužba.

Povzročitelji

Povzročitelji so različni virusi, bakterije, zajedalci, glivice. V okolje jih širi bolnik ali klicenosec z blatom, redkeje tudi z urinom in izbruhano maso. Najpogostejši izvor okužbe je fekalno kontaminirana hrana ali voda. Znane so tudi zastrupitve potnikov z nekaterimi vrstami rib in školjk, ki vsebujejo biološke strupe ali velike količine aminokisline histidin. Potniki običajno zbolijo v prvem tednu po prihodu v tuje kraje. Za natančnejšo določitev vzroka prebavnih težav je potrebno opraviti laboratorijske preiskave blata, izbruhane mase ali krvi.

Obolenje

Okužba je najpogosteje posledica uživanja kontaminirane hrane in vode. Prebavne težave se lahko pojavijo že nekaj ur do dni po zaužitju kontaminirane hrane ali vode. Bolezen se navadno začne nenadno z bolečinami v trebuhu, siljenjem na bruhanje in bruhanjem. Bolnik tri do desetkrat na dan odvaja tekoče blato. Nekateri bolniki imajo vročino. Bolezen lahko traja nekaj dni, redko več. Nezdravljena bolezen traja večinoma 3 do 5 dni, pri 10-15 % dlje kot teden dni in pri 1-2 % dlje kot en mesec. Bolezenski znaki so odvisni od povzročitelja, najpogostejši so driska, bruhanje, slabost, krči, vročina. Med težjimi obolenji z dolgotrajnejšim potekom so kolera, tifus, hepatitis A. Največja nevarnost je izsušitev (dehidracija), ki lahko privede tudi do motenj zavesti, zato moramo poskrbeti za pravočasno nadomeščanje tekočine. Še zlasti previdni moramo biti pri majhnih otrocih, nosečnicah in starejših.

Zdravljenje

Pri driski ali bruhanju moramo takoj nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite. V ta namen je priporočljiva priprava peroralnih rehidracijskih raztopin (soli, ki se zmešajo z vodo). Bolnik lahko je ali pije po želji, izogibati se mora le zelo sladkim, gaziranim in alkoholnim pijačam ali mastni hrani. Četudi so protimikrobna zdravila učinkovita za preprečevanje okužb, ki jih povzročajo bakterije, jih praviloma pri zdravih ljudeh ne uporabljamo, ker lahko jemanje spremljajo številni neželeni učinki. Protimikrobna zdravila so primerna za potnike na kratkih potovanjih, za ljudi, ki so zelo dovzetni za črevesne okužbe, ali kadar obstaja v primeru driske velika nevarnost zapletov.

Preventivni ukrepi

Pri preprečevanju potovalne driske je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in ustekleničenih pijač. Z milom in vodo čim večkrat umiti roke, še posebej pred jedjo. V tujini pijte samo ustekleničeno ali prekuhano vodo, ki jo morate uporabljati tudi za umivanje zob, prav tako je lahko izvor okužbe led za pijače. Tudi druge pijače uživajte le, če so ustekleničene.

Hrana mora biti temeljito termično obdelana in sveže pripravljena. Uživanje na ulici pripravljene hrane, vnaprej pripravljene hrane, »mlačne hrane« neprekuhanega mleka, izdelkov iz njega, sladoleda, slaščic, ki stojijo na sobni temperaturi, surovih rib, školjk, prav tako ne priporočamo. Sadje je potrebno dobro oprati pod čisto vodo in olupiti. Pri varstvu pred črevesnimi boleznimi velja pravilo: skuhaj, speci, olupi ali ne jej.

Preventivno jemanje antibiotikov ni priporočljivo, edino učinkovito cepivo v paleti številnih mikrobov, ki lahko povzročajo črevesne težave, je proti virusu nalezljive zlatenice (hepatitis A).

pitje-vode

ZDRAVLJENJE DRISKE

V diagnostičnem postopku sta najpomembnejša natančna anamneza in klinični pregled. Anamnestični podatki nam lahko nakažejo na vzročni dejavnik, s kliničnim pregledom pa ugotovimo težo bolezni. Pri kliničnem pregledu bolnika z drisko moramo biti posebej pozorni na stanje hidracije ter prisotnost sistemskih znakov okužbe (telesna temperatura, frekvenca dihanja, nasičenost krvi s kisikom, sprememba mentalnega stanja, kožne spremembe). Še posebej natančno moramo opraviti pregled trebuha, kjer ocenjujemo občutljivost in napetost trebušne stene, slišnost peristaltike, prisotnost rezistenc v trebuhu, patološke ugotovitve pri rektalnem pregledu in prisotnost krvi (in/ali levkocitov), ugotovljenih s hitrim testom v blatu.

Vsi bolniki z drisko ne potrebujejo medicinske oskrbe, saj akutna driska v večini primerov mine sama po sebi v nekaj dneh. Zboleli naj doma uživa predvsem dovolj tekočine (oralna rehidracijska raztopina, vsaj 3 litre dnevno). Nadomeščanje izgubljene tekočine per os ima prednost pred intravenoznim nadomeščanjem, saj je enostavno, varno, učinkovito, neboleče in cenejše. Oboleli naj uživa lahko prebavljivo hrano, z raziskavami pa ni bilo dokazano, da bi dietni režim omilil in simptomatiko bolezni. Omejiti je dobro le uživanje sladkorja in kofeina. Zaradi prehodne laktozne intolerance je priporočljivo prehodno omejiti uživanje mleka in mlečnih izdelkov.

Antibiotično zdravljenje je indicirano pri šigeliozi, pri koleri, pri nekaterih primerih driske na potovanju, hujši driski povzročeni s Clostridium Difficile, pri kampilobakteriozi pa le v zgodnji fazi bolezni.

Pri vseh oblikah driske pa je smiselno uživati tudi probiotike, saj so prehrambeni dodatek, ki vsebujejo žive mikroorganizme. Probiotiki so prehranski ki vsebujejo žive mikroorganizme.

Ti so del normalne črevesne flore in so praviloma nepatogeni ali pa imajo le majhen potencial za patogenost. So odporni na razmere v človekovem prebavnem sistemu in lahko izboljšajo ravnotežje črevesne flore. Probiotiki delujejo preko različnih mehanizmov, ki pa so vsi povezani z bakterijsko interferenco.

Na tržišču je veliko proizvodov, ki vsebujejo mikroorganizme s probiotičnimi lastnostmi. Z različnimi raziskavami so dokazali, da probiotiki pri otrocih z rotavirusno drisko in pri odraslih skrajšajo čas trajanja driske. Niso pa dokazali, da preventivno jemanje probiotikov zmanjša tveganje za nastanek infekcijske driske.

DRISKA PRI OTROCIH

Pri otrocih je značilno, da se driska prenaša endemično, saj so otroci veliko v družbi, kjer je možnost za prenos okužbe še večja. Navadno se pojavi v jesenskih mesecih v vrtcih in šolah od koder se nato širi tudi v domača okolja.

Povzročitelji driske pri otrocih in odraslih se bistveno ne razlikujejo, pri otrocih je najpogostejša rota virusna driska.

three year child drinking from bottle

Otrokovo telo je sestavljeno iz večjega deleža vode, kot telo odraslega. Pri driski se izgublja tekočina in elektroliti, zato se pri otrocih najbolj bojimo dehidracije. Dehidracijo preprečujemo z večjim vnosom tekočine, priporočljivo je uporabiti tudi rehidracijsko raztopino.

Dokler otrok pije dovolj, navadno ni razloga za obisk zdravnika. Kljub vsemu pa je pomembno, da poznamo znake dehidracije pri otroku: otrok je žejen, ustna sluznica je suha, ustnici živo rdeči, oči vdrte, pri dojenčku je velika mečava vdrta, jezik je lepljiv, otrok manj ali nič ne urinira. Nato otrok postane razdražljiv, apatičen, slabo sodeluje, je zaspan, kožna guba se počasi izravna, dihanje je globoko in pospešeno, prav tako srčni utrip. V tem primeru je zdravniška pomoč potrebna takoj. V kolikor niste prepričani in v dvomih peljite otroka na pregled k pediatru.

Če se otrok doji, povečamo število dojenj dnevno. V primeru, da se otrok prehranjuje z mlečnimi nadomestki, le-teh ne menjamo, ampak nadaljujemo z običajno mlečno formulo.
Za preprečevanje širjenja driske je zelo pomembna natančna higiena rok, vzdrževanje osebne higiene, skrb za higiensko pripravo hrane in redno čiščenje sanitarnih prostorov ter ostalih površin, ki se  jih pogosto dotikamo.