Kašelj predstavlja refleksno dejavnost našega telesa, ki iz dihalnih poti očisti sluz in dražilce, kot sta prah in dim. Večina oblik kašlja izzveni v obdobju treh tednov in ne zahteva nobenega zdravljenja. Če vaš kašelj vztraja dalj časa in ne kaže na izboljšanje, pa je dobro, da obiščete svojega zdravnika in raziščete vzroke, ki to stanje povzročajo.

Najpogostejši vzroki kratkotrajnih kašljev vključujejo različne okužbe zgornjih dihalnih poti, ki vplivajo na grlo, sinuse ali sapnik. Primeri takšnih oblik kašljev predstavljajo virus prehlada in gripe, laringitis, sinusitis in oslovski kašelj. Poleg okužb zgornjih dihalnih poti so s kratkotrajnimi oblikami kašlja povezane tudi okužbe spodnjih dihalnih poti, ki učinkujejo na pljuča in spodnje dihalne poti, na primer bronhitis in pljučnica. Med pogoste vzroke za kratkotrajni kašelj sodijo še različni alergijski odzivi, na primer alergijski rinitis ali senena vročina ter vdihovanje praha ali dima.

Kratkotrajne oblike kašlja delimo na dve obliki – akutni in kronični kašelj. Akutnega ob tem delimo dalje na infekcijske oblike kašlja ter neinfekcijske oblike. Med znake in simptome infekcijskih oblik kašlja (ti so posledica virusnih ali bakterijskih okužb) spadajo vročina, izpuščaji po telesih, omotica, bruhanje, glavobol, vneto grlo, izcedek iz nosu, potenje in postnazalni izcedek. Neinfekcijske oblike kašlja pa se pojavijo, ko je oseba izpostavljena določeni kemikaliji ali dražilcem v okolju. Zanje velja, da se stanje kašlja osebe poslabša, če se oseba udeleži določene aktivnosti ali pride v prostor, kjer je dražilec prisoten. Tak kašelj lahko dobro uravnavamo s pomočjo zdravil proti alergijam.

Dolgotrajne oblike kašlja povzročajo dolgotrajne okužbe dihalnih poti (na primer kronični bronhitis), astma (ta po navadi povzroči druge simptome, kot sta stiskanje v prsnem košu in oteženo dihanje), kajenje, bronhiektazije (kjer postanejo dihalne poti pljuč nenormalno razširjene), postnazalni izcedek (sluz, ki po grlu potuje iz zadnjega dela nosu in jo povzroči rinitis ali sinusitis) in predpisana zdravila kot so inhibitorji encimov v krvi, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega pritiska in srčno-žilnih obolenj. Zelo redko se lahko zgodi, da je dolgotrajni kašelj simptom resnejših bolezenskih stanj kot je rak pljuč, odpoved srca ali tuberkuloza.

Vzroki za kašelj pri otrocih so podobni. Med vzroke za kašelj, ki so bolj pogosti pri otrocih v primerjavi z odraslimi sodijo: bronhiolitis (to je okužba dihalne poti, ki povzroči prehladu podobne simptome), krup (virusna okužba zgornjih dihal, ki povzroči značilen lajajoč kašelj ter oster zvok znan kot stridor, ki ga slišimo, ko otrok diha) ter oslovski kašelj (huda in nalezljiva bakterijska okužba sapnika in sapnic – bodite pozorni na simptome kot so:intenzivni napadi kašlja, bruhanje in značilen vdih, ki je podoben oslovskemu riganju in sledi napadu kašlja). Redko je lahko dolgotrajni kašelj znak drugih bolezenskih stanj, na primer cistične fibroze.


Da bi preprečili pojav kašlja priporočamo, da v času sezone gripe in prehlada redno umivate roke, saj bo to pomagalo pri preprečevanju širjenja virusov. Umivanje rok je ključnega pomena pri preprečevanju širjenja nalezljiv bolezni. S pomočjo temeljitega umivanja z rok odstranimo umazanijo in predhodne mikroorganizme. Prenosov mikroorganizmov preko rok je namreč veliko – lahko gre za prenos z nečistih predmetov na roke (kljuke, pipe, ročaji …), dalje iz nosu ali ust na roke, z rok drugih ljudi na roke, z živali na roke in tako naprej.

Pravilno umiranje rok poteka tako, da roke najprej zmočimo s toplo vodo. Nato nanesemo milo in natančno namilimo vse površine rok (dlani, prste, medprstne prostore, hrbtišča rok, zapestji). Površine rok milimo 10 do 15 sekund. Nato milimo temeljito splaknemo. Roke potem obrišemo s čisto in suho brisačo.

Da bi preprečili širjenje morebitnih okužb je pomembno, da si usta ob kašljanju (pa tudi kihanju) pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo oziroma da kašljamo v rokav. Pomembno je tudi, da se ob kašljanju obrnemo stran od drugih ljudi in s tem dodatno vplivamo na verjetnost prenosa okužbe. Po kašljanju (in kihanju) je potrebno temeljito oprati roke. Prav tako moramo biti pozorni, da roke po kašljanju ne približujemo očem, nosu in ustom.

Če gre pri osebi za bolj blago obliko kašlja, ki traja teden ali dva, pomoč zdravnika po navadi ni potrebna. Svetujemo pa, da zdravniško pomoč poiščete v primeru, da se vaš kašelj ne konča po več kot treh tednih. Prav tako je nujen obisk pri zdravniku, če gre za hujše oblike kašlja oziroma kadar se stanje kašlja poslabšuje. Če izkašljujete kri ali se soočate s težavami pri dihanju ali celo bolečino v prsnem košu nikakor ne oklevajte in nemudoma obiščite zdravnika. Prav tako je zdravniški nasvet dobrodošel tudi v primeru, da kašelj spremljajo drugi simptomi kot so izrazita izguba telesne mase, spremembe glasu in otekanje vratu. Če vaš osebni zdravnik ne bo mogel sam odkriti vzroka za kašelj, vas bo najverjetneje napotil do specialista. Pri tem vam bodo naredili različne teste, na primer rentgensko slikanje prsnega koša, alergijske teste, teste za preverjanje dihalnih sposobnost …

Zdravljenje pri blagih oblikah kašlja večinoma ni potrebno, saj gre v teh primerih večinoma za virusne okužbe, ki same izzvenijo v nekaj tednih. Če se ob kašlju ne počutite najbolje in ste utrujeni, je dobro, da si vzamete dan za počitek, pijete zadostne količine tekočine in v primeru bolečin vzamete protibolečinska sredstva, ki vsebujejo na primer paracetamol ali ibuprofen.

Domača oskrba naj ob kašlju vključuje:

·         Uživanje zadostnih količin tekočine. Voda pomaga pri mehčanju sluzi ter pomiri razdraženo grlo. Suh kašelj se dobro odziva na med v topli vodi, čaju ali limoninemu soku.

·         V času, ko se soočate s kašljem glavo podprite z dodatnimi blazinami, kar bo ponoči olajšalo vaše stanje.

·         Uporabite tablete za lajšanje stanja bolečega grla, ob tem je potrebno izpostaviti, da cena izdelka, ki ga pri tem uporabite ne določa dejanske učinkovitosti izdelka – posvetujte se s farmacevtom, ki vam bo v lekarni nudil koristne nasvete.

·         Pri soočanju z izcedki iz nosa lahko pomaga tudi vroč tuš – ta nasvet je koristen tako pri kašlju, ki je posledica okužb, kot tudi pri alergijah.

·         Če je vaš dom zelo suh, ta težava je prisotna zlasti v zimskih mesecih, ko stanovanja segrevamo in ne prezračujemo v zadostnih količinah, je lahko tudi to razlog za kašelj. Priporočamo, da uporabite vlažilce zraka, ki bodo pomagali navlažiti zrak, to pa bo ugodno vplivalo na nastajanje sluzi v nosni votlini.

·         Opustite kajenje.

·         Izogibajte se izpostavljenosti dražilnim dejavnikom, na primer dimu, prahu in ostalim onesnažilom, ali nosite obrazno masko, ki je primerna za izpostavljenost določenemu dražilu.

 

Že naše babice so pri soočanju s kašljem uporabljale različne pripravke. Med najbolj razširjenimi in hkrati najbolj učinkovitimi je doma pripravljen sirup črne redkve in medu. Tega pripravimo tako, da redkvi odrežemo vrh in jo izdolbemo do te mere, da lahko damo vanjo približno 2 žlici medu. Nato vse skupaj pokrijemo in pustimo, da redkev spusti svoj sok – to traja približno 2 dni. Nato vsak dan popijemo 1 žlico pridobljenega sirupa.

Podoben recept naših babic je tudi sirup iz čebule. Slednjega pripravimo tako, da v manjši posodici zmešamo 1 veliko nasekljano čebulo, 2 nasekljana stroka česna, 50 gramov nasekljanega ingverja ter med (slednjega toliko, da je mešanica prekrita). Nato 30 minut kuhajte na šibkem ognju, mešanico pretlačite in ohladite. Sirup precedite in ga shranite v hladilniku. Nato ga uživajte po žličkah večkrat dnevno.

Veliko babic že tekom leta pripravi učinkovit sirup za kašelj iz smrekovih vršičkov. Slednjega pripravimo tako damo plast mladih smrekovih vršičkov, nanjo damo plast sladkorja, nadaljujemo z novo plastjo vršičkov in nato novo plastjo sladkorja. Vse to počnemo toliko časa, da zapolnimo posodo v kateri želimo pripraviti naš sirup. Vse skupaj zapremo s pokrovom in postavimo na sonce. Na soncu pustimo vsaj 1 mesec. Nato sirup precedimo – ožamemo skozi krpo in shranimo v temnih stekleničkah in na hladnem.

Ob pojavu kašlja in prehlada vam lahko pomagajo tudi prsni obkladki, med slednje spadajo na primer kamilični prsni obkladki. Te pripravimo tako, da na olju prepražimo 2 pesti suhih kamilic – pražimo jih dokler ne potemnijo in zadišijo. Nato jih stresemo na krpi in zavijemo še v vsaj eno krpo. Krpo nato položimo neposredno na kožo prsi. Med najbolj učinkovitimi obkladki so sicer obkladki iz prepražene čebule – a so hkrati tudi manj »dišeči«. Slednje pripravimo tako, da čebulo na drobno nasekljamo in jo zavijemo v bombažno gazo, ki jo nato segrejemo v pečici ogreti na 200°. Topel obkladek nato položimo na prsi in pustimo delovati čez noč.

Za inhaliranje se priporoča mešanica kamilice in timijana, ki jo pripravimo tako, da 3 litrom vode dodamo 2 žlici omenjenih zelišč. Mešanico pustimo 10 minut in jo nato prelijemo v skledo za inhaliranje – sama inhalacija mora potekati počasi in nikakor ne več kot 15 minut.

Med čaji za lajšanje težav s kašljem izstopata čaj iz navadnega sleza in žajblja. Za pripravo čaja iz navadnega sleza potrebujete 1 žlico slezovih korenin, ki jo prelijete z 2,5 decilitra hladne vode in vse skupaj pustite stati 2 uri. Tako pripravljen čaj pijte večkrat (tri do štirikrat) dnevno. Čaj iz žajblja pa pripravite tako da vzamete 4 sveže liste žajblja (ali 1 žličko suhih), ki jih 20 min namakajte v vreli vodi. Nato čaj precedite in ga še toplega ali hladnega popijte.

MOKER ALI PRODUKTIVEN KAŠELJ

Kašelj se pri običajnih zimskih obolenjih pojavi proti koncu trajanja bolezni, a mnogokrat traja najdlje.

Če traja do tri tedne, govorimo o kratkotrajnem kašlju. Običajno se najprej pojavi suh in dražeč, nato pa moker ali produktiven kašelj.  Kroničene kašelj pa traja več kot osem tednov.

Kašelj predstavlja zaščitni mehanizem, s katerim dihala odstranjujejo izločke in dražeče snovi. Normalno lahko človek  v budnem stanju zakašlja en- do dvakrat na uro, da se dihala očistijo. Pogostejši  in dolgotrajnejši kašelj pa je lahko znak bolezni in je lahko moteč  ter obremenjujoč.

 

ZAKAJ PRIDE DO KAŠLJA?

Najpogosteje kratkotrajni kašelj povzročajo akutne okužbe dihal. Zaradi prekomerne vzdraženosti  dihalnih poti, lahko kašelj še nekaj časa vztraja tudi po ozdravitvi okužbe.

Kašelj je značilen tudi za kronične okužbe dihal, pri kroničnem  vnetju nosnih in obnosnih votlin z zatekanjem sluzi v žrelo (angl. post-nasal drip) ter pri kroničnem bronhitisu. Kašelj lahko povzroča astma ali pa zatekanje želodčne kisline v požiralnik. Lahko nastane pri boleznih pljučnega tkiva, pri raku pljuč ali tujku v dihalih ali pa ga povzroča  popuščanje srca ali jemanje nekaterih zdravil iz skupine ACE-zaviralcev in  β-blokatorjev.  Pogost  vzrok kroničnega kašlja je kajenje;2 značilno je »jutranje čiščenje dihal« s kašljem, ki ga kadilci ne jemljejo kot bolezensko stanje. Kašelj lahko povzročajo tudi bolezni v žrelu, grlu, preponi, osrčniku ali pljučni mreni. Lahko pa je tudi psihogenega izvora.

 

KDAJ IN KAKO SE LAHKO KAŠELJ SAMOZDRAVI?

Pri kratkotrajnem kašlju (manj kot 3 tedne), ki je posledica virusne okužbe dihal je primerno simptomatsko zdravljenje.

Pitje večjih količin toplih napitkov

S tem se preprečuje  izsušenost sluznic, ki upočasnjuje zdravljenje.

Toplota iz napitkov se preko požiralnika prenese na sapnik in s tem pomaga k hitrejši obnovi sluznice, ki so jo poškodovali mikrobi.

Redno čiščenje nosne votline s fiziološko raztopino večkrat na dan[SH1]

Z dovajanjem fiziološke raztopine se iz nosne votline odvajata vlaga in prašni delci, ki skupaj zadržujeta v nosu mikrobe in bakterije, ki lahko povzročajo vnetja in bolezni.

Nos izperemo tako, da glavo nagnemo naprej in rahlo vstran ter v zgornjo nosnico dovajamo raztopino. Nastalo mešanico sluzi in raztopine izpihamo in ponovimo postopek z drugo nosnico. Čeprav je postopek za mnoge dokaj neprijeten, pa je učinek na sluznico zelo pozitiven in omejuje marsikatero hujšo neprijetnost v nosni votlini v prihodnje.

Krajši čas (nekaj dni) se lahko uporabljajo nosni dekongestivi,  za zmanjšanje otekline nosne sluznice, zmanjšanje izločanja sluzi in zatekanja le-te v grlo.[SH2]

Izogibanje kajenju

Izogibanje kajenju in gibanju v onesnaženem ozračju.

 

PRODUKTIVEN KAŠELJ – ZAKAJ JE POMEMBNO ZDRAVLJENJE Z MUKOLITIKI?

Če je kašelj produktiven, njegovo zaviranje ni priporočljivo. Za virusne ali alergijske bolezni  je značilen svetel ali bel izmeček. Pri bakterijskih okužbah pa je izmeček rumeno-zelen ali rjav.  Preveliko nastajanje sluzi  v dihalnih poteh je dejavnik tveganja za napredovanje bolezni, še posebej pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi boleznimi dihal.

Prekomerno nastalo sluz skuša naše telo s kašljanjem odstraniti. Če je ta dovolj tekoča, to ne predstavlja težave. Pomagajo lahko tudi preparati za lažje izkašljevanje. Zaradi oslabljenega refleksa kašlja ali premalo tekoče (oz. preveč viskozne) sestave sluzi lahko le-ta začne v pljučih zastajati. Pride lahko do zmanjšanja delovanja pljuč in zvečanja tveganja za nastanek dodatnih okužb dihal, saj je sluz dobro gojišče za mikrobe. Zato je pomembno, da sluz iz dihalnih poti čim hitreje odstranimo.


 

FLUIMUKAN® –  KAKO POMAGA PRI ODSTRANJEVANJU SLUZI IZ DIHAL

Zdravilo je klasični mukolitik, ki zmanjšuje viskoznost obstoječe sluzi.

Vsebuje acetilirano kislino aminokislino cistein, ki lahko prispeva k zaščiti telesa pred oksidacijskim stresom.

NOVOST v družini Fluimukan® je večje pakiranje – 200 ml – raztopine Fluimukan 20 mg/ml, ki pokrije celotno trajanje terapije tudi za odrasle.

Dodana brizga in merilna posodica omogočata enostavno odmerjanje zdravila bolnikom, ki težje požirajo ali težje zaužijejo večje količine tekočin.

Oblika ne vsebuje jedilnega sladkorja, zato je primerna tudi za diabetike.

Fluimukan® se lahko priporoča tudi ob antibiotični terapiji, in sicer 2 uri po zaužitju antibiotika.

 

 

Literatura:

https://www.emedicinehealth.com/coughs/article_em.htm#cough_prognosis

http://www.nijz.si/sl/pomen-umivanja-rok-v-domaci-kuhinji

http://rubirudi.com/23-domacih-pripravkov-za-suh-in-drazec-kaselj/#.WnOP0rynHIU

Farzan S. V Walker in sod. Clinical Methods. Boston. Butterworths, 1990: 207-210. 2. Morice Ah in sod. Thorax 2006;61(Suppl I):i1–i24. 3. Petek D. 22. Kašelj v Klemenc-Ketiš Z. In Tušek-Bunc K. Navodila za bolnike, 1. knjiga Simptomi, Ljubljana, Zavod za razvoj družinske medicine, 2009, str. 90-93. 4.Tomooka LT. in sod. Clinical  study and  literature review of nasal irrigation. Laryngoscope, 2000; 110(7): str.1189-93.  5. Zhang T. & Zhou X. Experimental & Therapeutic Medicine, 2014; 7:763-767. 6. Balsamo R. in sod. Eur Respir Rev, 2010; 19(116): 127-133. 7. Kim WD. Eur Respir J 1997; 10: 1914-1917. 8. Sadowska AM. Ther Adv Respir Dis 2012; 6(3) 127-135. 9. Ziment I. Acetylcysteine: a drug that is much more than mucokinetic. Biomed Pharmacother 1988;

Napihnjenost, kronična vnetna črevesna bolezen, prebavne težave in vpliv probiotikov
Kako pravilno kidamo sneg