Tanja je 16-letna dijakinja. Starši menijo, da preveč časa preživi na telefonu, saj mora biti nenehno prisotna na družabnih omrežjih. Uporablja Facebook, Instagram, Wassup in Snapchat. Nenehno želi biti obveščena o tem, kaj počnejo njeni prijatelji. Večkrat posname „selfie“ in ga objavi na FB-ju. Če hitro dobi določeno število „všečkov“, se počuti samozavestno. Na drugi strani se počuti naravnost katastrofalno, če sliko „všečka“ manj kot 10 izmed 700 prijateljev, ki jih ima na tem družabnem omrežju.

Andrej je študent, star 23 let. Kot večina njegovih prijateljev ima računalnik in telefon. Andrej je v srednji šoli odkril spletne igre. Prvo igro je začel igrati, ker mu jo je priporočil prijatelj. Čez čas je ugotovil, da se igre lahko igra tudi z več igralci, ki prihajajo iz vsega sveta. Nekaj igralcev lahko izgradi svojo ekipo in se družno bori proti skupnemu sovražniku (nasprotni ekipi), ki jo prav tako sestavljajo posamezni igralci iz različnih držav. V družbi se ne znajde najbolje, saj je precej sramežljiv. Ob tem se na večini področij počuti neuspešnega. Z izjemo na področju računalniške igre. Tam je odličen, soigralci ga spoštujejo in sprašujejo za nasvete. Igranje iger tako postaja njegovo sredstvo za sproščanje, samopotrjevanje in druženje, poleg tega se igranja loti vsakič, ko doživlja razočaranja, jezo ali žalost. Tako pozabi na slabo počutje in z dobrim nastopom zviša občutek lastne kompetentnosti.

To sta zgolj dva od primerov prekomerne (in potencialno škodljive) rabe sodobne tehnologije. Raziskave na omenjenem področju so se razmahnile šele v zadnjih letih, saj se stroka vse pogosteje srečuje s tem problemom. Google ima kot največji spletni iskalnik na voljo izjemno obširno bazo podatkov, s katero ugotavlja, kakšno je spletno vedenje različnih ciljnih skupin ljudi po posameznih državah. Leta 2012 je za Slovenijo opravil analizo, ki je nakazala, da povprečen Slovenec 4,4 ure svojega prostega časa preživi pred zasloni (TV, tablice, računalniki, pametni telefoni). Pri tem vse pogosteje prehaja med različnimi zaslonskimi mediji, pred katerimi, v primerjavi s klasičnimi mediji, preživi 90% časa. Samo sklepamo lahko, da je ta številka sedaj še višja.

Digitalne tehnologije, povezane v splet (računalnik, pametni telefoni, tablice ipd.) vedno bolj zgodaj vstopajo v življenja otrok. Na tem mestu se staršem in strokovnjakom zastavlja več vprašanj. Kdaj je čas, da dobijo svoj telefon, računalnik? Je naprava lahko v otrokovi sobi? Ali tehnologija lahko koristi/škoduje razvoju otroka? Katere vsebine so primerne? Ko so otroci starejši, se pričnejo vprašanja, kot so: Kakšna je varna, odgovorna raba naprav in spletnih vsebin? Kdaj je preveč? Kako omejiti uporabo? Je to sploh smiselno? Kako konstruktivno uporabljati tehnologijo, ki nam je na voljo?

S temi in podobnimi vprašanji se srečujemo na Logoutu, centru za pomoč pri prekomerni rabi spleta, prvi specializirani organizaciji, ki deluje tako na preventivni kot kurativni ravni. Pokrivamo vsa tvegana vedenja na spletu, prvenstveno pa se ukvarjamo z zasvojenostjo, kjer prednjačijo spletne igre in družabna omrežja.

Splet ponuja mnogo vsebin, ki vplivajo na zadovoljevanje naših potreb, med drugim potrebo po razumevanju in sprejetosti (družabna omrežja, forumi), intelektualnih izzivih (strateške spletne igre, informativne vsebine) in pozitivni samopodobi (uspešnost v določenih spletnih vsebinah). Obstajajo vsebine, ki imajo večji potencial, da posameznika zasvojijo. To so predvsem spletne igre, igre na srečo, pornografske vsebine in spletno nakupovanje, prav tako pa nas lahko zasvojijo družabna omrežja, če začnemo svojo vrednost povezovati s številom ogledov naših slik, „všečkov“ in komentarjev s strani drugih uporabnikov.

Pri zasvojenosti s spletom gre tako kot pri drugih oblikah odvisnosti ali zasvojenosti za aktivacijo sistema nagrajevanja v možganih med pregledovanjem vsebin na spletu. Endorfini ob npr. igranju spletnih iger sproščajo dopamin in serotonin, ki vplivata na občutja ugodja. Ker je vedenje (npr. igranje iger) nagrajeno s pozitivnimi občutki (in posledično ojačano), obstaja večja verjetnost, da bo posameznik vedenje (igranje igre) ponovil, kar lahko preide v zasvojenost. Znaki zasvojenosti s spletom so enaki znakom pri drugih oblikah zasvojenosti; kompulzivno vedenje, povečevanje tolerance (za isti učinek je potrebnega vedno več časa), nezmožnost prenehanja z vedenjem, nadaljevanje škodljivega vedenja kljub tveganju negativnih posledic, nihanje razpoloženja in čustvena kriza ob odtegljaju (potrtost, razdražljivost ipd).

Prekomerni (in potencialno škodljivi) rabi in zasvojenosti so še posebej podvrženi posamezniki, ki imajo nižjo samopodobo, so manj spretni v socialnih kontaktih (introvertirani) in bolj osamljeni. Internet namreč omogoča hitrejše in enostavnejše vzpostavljanje družabnih stikov, saj se lahko predstavljamo za nekoga, kar bi si želeli biti v resnici. Zaradi distance in anonimnosti lahko brez večjih tveganj hitro prekinemo komunikacijo z nekom, ki nam ni prijeten in na drugi strani v krajšem času poglobimo teme in zaupamo intimnosti osebi, ki nas pritegne. Še več, delujemo lahko na spletnih straneh z vsebino, ki nas zanima in v kateri smo dobri, posledično pa si s poznavanjem (in odobravanjem spletnih prijateljev) lahko zvišujemo samopodobo. Vse to, brez da bi bilo potrebno zapustiti naslonjač.

V svetu strokovnjaki opažajo, da med spoloma obstajajo razlike v vsebinah, ki jih pregledujejo na spletu. Fantje tako v večji meri igrajo spletne igre (vključno z igrami na srečo in športnimi stavami), dekleta pa se v večji meri poslužujejo prekomernega spletnega nakupovanja in/ali uporabljajo socialna omrežja, kot so Facebook, Instagram ipd. Podoben trend opažamo tudi pri našem delu, saj je razmerje uporabnikov (80% proti 20%) precej v prid fantom v starosti od 15 do 30 let, ki najpogosteje prihajajo zaradi (prekomernega) igranja spletnih iger. Dekleta, ki so v manjšini, navadno v večji meri uporabljajo družabna omrežja.

Na Logoutu v okviru preventivnega dela izvajamo delavnice za učence, dijake, starše, učitelje in/ali druge strokovne delavce na temo varne in odgovorne rabe interneta, prepoznave zasvojenosti, preventive, oblik pomoči, spletnih tveganj… V okviru kurative nudimo individualna svetovanja, kjer s posameznikom skušamo odkrivati razloge za prekomerno rabo tovrstnih vsebin, iskati alternativna vedenja za zadovoljevanje potreb, ki jih v tem trenutku zadovoljujejo preko spletne aktivnosti (intelektualni izziv, druženje, dvigovanje samopodobe) in iskati močna področja. Naše glavno vodilo pri delu ni prepovedovanje rabe tehnologij, pač pa spodbujanje k njeni uravnoteženi in konstruktivni rabi. Poleg individualnih svetovanj izvajamo tudi t.i. psiho-socialne skupine za dijake in študente, kjer spodbujamo druženje in aktivno preživljanje prostega časa ter se učimo socialnih veščin za boljše komuniciranje v realnem okolju. Prav tako pa vodimo edukativne in podporne skupine za starše vključenih uporabnikov. Naše aktivnosti pomoči pri prekomerni rabi in zasvojenosti s spletom so za uporabnike brezplačne, sofinancirane so strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s strani Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za zdravje.

Marsikdo ne razume, kako lahko mlade generacije na sodobnih tehnologijah preživijo toliko časa, namesto, da bi se več družile v živo. Dejstvo je, da so se te generacije rodile v svet, prepleten s sodobno tehnologijo in si zato pogosto ne zmorejo predstavljati, kako bi lahko delovali na drugačen način. Postavljeni smo pred nov izziv, ki ga še ne razumemo popolnoma, in bo zato zahteval še veliko raziskovanja, pa tudi izobraževanja. Tako strokovnjakov, staršev kot otrok.

Avtor: MAJA GASPARI, univ.dipl.psih.