visok krvni tlakKri se po telesu prenaša po krvnih žilah. Črpanje srca ohranja nenehno premikanje krvi po žilah. Krvni pritisk (tlak) je sila krvi na stene arterij, ki nastane ob stisku srca.

Določen tlak je nujno potreben za ohranjanje pretoka krvi, problem pa nastane, ko se zaradi različnih ovir(npr. nalaganja holesterola) na stenah arterij, poveča upornost, posledica česar je povišanje krvnega pritiska.

Kri, ki se po arterijah pretaka s povišanim tlakom, lahko povzroči poškodbe sten le-teh. Visok krvni pritisk ali hipertenzija je lahko nevarno stanje, če ga ne zdravimo in spada med najpogostejše motnje, ki vplivajo na srce in krvne žile. Prav tako je hipertenzija znak, da so kri in krvne žile preobremenjene.

Krvni pritisk je najvišji tik za srcem, zato je krvna žila tik za srcem zelo čvrsta in se imenuje aorta (odvodnica). Nasprotno je tik pred srcem tlak najnižji, tu se nahaja vena cava (dovodnica), ki ima stene razmeroma šibke.

Krvni pritisk je v različnih trenutkih različen. Nanj vplivajo različni dejavniki vključno z dihanjem, pozicijo telesa, čustvenim stanjem, vadba, spanje, določena zdravila in alkohol. Krvni pritisk zabeležimo z dvema vrednostma – sistolični in diastolični pritisk. Ob stisku srca (sistoli) nastane potisni krvni tlak, med polnjenjem srca (diastolo) pa se tlak v žilah niža. Sistolični pritisk predstavlja pritisk na arterije med bitjem srca. Diastolični pa pritisk prisoten v arterijah, ko srce med utripoma počiva. Diastolični tlak zabeležimo, ko je krvni tlak najnižji, to pomeni tik pred skrčenjem srca.  Normalni krvni pritisk je manjši od 140/90 mm Hg, optimalni pa 120/80 mm Hg.

Krvni tlak merimo s pomočjo različnih naprav, npr. živosrebrovim sfingomanometrom, manometerom na pero in z elektronskimi merilci. Pri tem manšeto povezan z merilcem, ovijemo okoli nadlahti, nato jo do konca napihnemo in začnemo iz manšete počasi spuščati zrak (optimalno 2 mm Hg na sekundo). Pri tem s slušalko poslušamo tone nad arterijo v komolčni kotanji. Ko zaslišimo zvok zabeležimo sistolični tlak in še naprej poslušamo. Ko zvokov ni več, ponovno zabeležimo vrednost, tokrat diastoličnega tlaka.

Pri zdravih osebah nizek krvni pritisk oz. hipotenzija  (<90/60 mm Hg) brez drugih simptomov po navadi ne predstavlja večjih skrbi in se ga načeloma ne zdravi. Lahko pa je nizek krvni pritisk, zlasti pri starejših, znak drugih težav, pri katerih lahko prenizek krvni pritisk povzroči nezadosten pretok krvi do srca, možganov in drugih vitalnih organov. Težave povezane z nizkim pritiskom se najpogosteje pojavijo ob nenadnem padcu krvnega pritiska, ko možgani ne dobijo zadostnih zalog krvi. To lahko vodi v omotičnost in nezavest. Do takšnega padca krvnega pritiska pride npr. ko se iz ležečega ali sedečega položaja spravimo v stoječ položaj. Tveganje za nizek in visok krvni pritisk se normalno povečuje z leti, kar je povezano z normalnimi spremembami povezanimi s staranjem. Tako se krvni pretok do srčnih mišic in možganov z leti zmanjšuje, kar je pogosto posledica kopičenja snovi na stenah krvnih žil. Ocenjuje se, da ima 10-20% ljudi starejših od 65 let težave s hipotenzijo.

Težave z nizkim pritiskom lahko povzročajo: dolgotrajna stoja, prehajanje iz ležečega ali sedečega v pokončni položaj, dehidracija (premajhna količina zaužite tekočine), zdravstvene težave (npr. težave  s  ščitnico, resnejše okužbe, krvavitve ali težave s srcem)ter poškodbe (poškodbe z močnimi krvavitvami  ali resne opekline). Simptomi po katerih stanje prenizkega krvnega pritiska prepoznamo so: občutek omotičnosti, šibkosti, zmedenosti, utrujenosti, žeje, slabost, bruhanje, oseba ima hladno kožo, hitro diha in lahko celo pade v nezavest.

Kronično stanje nizkega krvnega pritiska večina oseb učinkovito nadzoruje s pomočjo primerne prehrane in življenjskega stila.

Odvisno od vzroka, ki stanje nizkega pritiska povzroča, lahko zdravnik predlaga več sprememb, ki pomagajo pri zviševanju krvnega pritiska:

  • prehrana z več soli,
  • pitje večjih količin nealkoholnih pijač,
  • omejevanje alkoholnih napitkov,
  • omejevanje kofeinskih napitkov (npr. kave)
  • redna telovadba, ki spodbudi pretok krvi,
  • za izboljšanje pretoka krvi, naj oseba preden se vstane nekajkrat pokrči stopala in gležnje ter se šele nato počasi vstane,
  • zvečer na postelji privzdignite glavo tako, da imate pod glavo blazino,
  • izogibajte se dvigovanju težkih predmetov,
  • izogibajte se napenjanju na stranišču,
  • izogibajte se dolgotrajni stoji na enem mestu,
  • izogibajte se podaljšani izpostavitvi topli vodi (npr. pod vročim tušem, v termah…) – če se vam zvrti, se usedite. Zelo priporočljivo je, da je v kopalnici tudi stol, kamor se lahko oseba v primeru vrtoglavice usede.
  • pomembno je, da se oseba z nizkim krvnim pritiskom redno – bolje pojesti več manjših obrokov, kot pa pustiti telo dalj časa brez hrane.

Če gre za stanje prenizkega krvnega pritiska kot posledice dehidracije, je najpogosteje potrebna zdravniška pomoč (predvsem v primerih, ko oseba pade v nezavest), kjer oseba intravenozno prejme zadostno količino tekočine.

V primeru, da se oseba počuti omotično, je priporočljivo, da se takoj usede ali uleže za nekaj minut. Priporočena lega v sedečem položaju je taka, da se oseba usede na stol in svojo glavo nasloni na svoja kolena. Ta položaj pomaga, da se krvni pritisk vrne v normalno stanje, prav tako izginejo vsi simptomi.

Visok krvni pritisk povzročajo različni dejavniki: dedni dejavniki, prekomerna telesna masa, nezdrava prehrana, prekomerno zasoljevanje hrane, prekomerno uživanje alkohola, premajhna telesna aktivnost, kajenje, težave z ledvicami itd.  Ugotovili so, da imajo večje tveganje za razvoj stanja previsokega krvnega pritiska pripadniki Afriško-Latinskih dežel ter Južne Azije.

Tveganje za visok krvni pritisk pa povečajo: srčne bolezni, odpoved srca, kap, odpoved ali bolezni ledvic, težave z očmi itd.

TIP KRVNEGA PRITISKA MERITEV (mm Hg) KAJ MERITEV POMENI?
NORMALNI Pod 120/80 (če imate diabetes ali obolenje ledvic se o normalnih vrednostih pogovorite z osebnim zdravnikom) Že majhen dvig ene od vrednosti lahko poveča tveganje za srčne bolezni in infarkt.
PREHIPERTENZIJA 120/80 – 140/90 Lahko vodi do visokega krvnega pritiska. Z zdravnikom se pogovorite o korakih za zmanjšanje vašega krvnega pritiska.
HIPERTENZIJA (povišan krvni pritisk) 140/90 ali več Zahteva zdravljenje – obvezen obisk pri zdravniku, če je krvni pritisk ves čas povišan.
HIPOTENZIJA (nizek krvni pritisk) Pod 90/60 Ponavadi ne predstavlja težav – posvet z zdravnikom pomemben zlasti pri starejših.

 

Zdravljenje z zdravili (npr. diuretiki, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci konvertaze, zaviralci kanalčkov itd.) se uporabi takrat, ko sprememba življenjskega stila po postavljeni diagnozi hipertenzije, nima večjega učinka. V veliko primerih se znižanje krvnega tlaka zgodi kmalu po vpeljavi sprememb v način življenja (sprememba prehrane, telesna aktivnost…), zato zdravila pogosto niso potrebna.

Kaj lahko torej storimo sami? Prav za vsakega posameznika se priporočajo preventivni ukrepi za zniževanje krvnega pritiska. Tudi, če je vaš krvni pritisk normalen, ga lahko z ukrepi ohranjate zdravega.

krvni pritisk

Ključne so spremembe načina življenjskega stila, ki vključujejo:

  1. ohranjanje normalne telesna mase,
  2. opustitev kajenja,
  3. zmanjšanje vnosa soli,
  4. omejitev vnosa alkoholnih pijač,
  5. vključitev večjih količin sadja in zelenjave v prehrano,
  6. povečanje telesne aktivnosti,
  7. omejevanje in nadzor stresa.

Veliko ljudi, ki imajo prekomerno telesno maso, ima tudi hipertenzijo. Bolnikom s prekomerno telesno maso zdravniki priporočijo izgubo telesne mase, da bi znižali krvni pritisk. Raziskave so potrdile, da prekomerna telesna masa lahko vodi do povečanega tveganja za pojav visokega krvnega pritiska. V raziskavah, kjer so preučevali učinek različnih diet skozi daljše časovne obdobje (vsaj enega leta) so ugotovili, da so z ohranjanje uravnotežene prehrane bolniki v povprečju izgubili 4 kg, ob tem pa tudi znižali krvni pritisk (v povprečju je sistolični padel za 4,5 mm Hg, diastolični pa za 3 mm Hg). Poleg tega,da prekomerna telesna masa vpliva na povišan krvni pritisk, prav tako vpliva na razvoj srčnih obolenj in diabetesa.

Kalij,magnezij in vlaknine pomagajo pri uravnavanju krvnega pritiska. Sadje in zelenjava vključujejo ogromne količine teh ionov oz. snovi, ob tem pa vključujejo nizke koncentracije natrija. Pomembno je, da zaužijemo cel sadež(oz. zelenjavo), saj sicer ne dobimo želenih vlaknin (sadni sok torej ne pomaga povsem pri zniževanju krvnega pritiska, četudi ga pripravimo sami).  Da povečamo vnos kalija, magnezija in vlaknin se priporoča vnos: jabolk, marelic, banan, graha, brokolija, korenja, kolerabe, grozdja, melon, pomaranč, breskev, ananasa, krompirja, špinače, paradižnika…

Priporočena dieta osnovana na vnosu 2000 kalorij na dan naj bi bila takšna:

  • žita: vključena v 7-8 obrokov dnevno (velikost porcije: 1 kos kruha, ½ skodelice kuhanega riža ali testenin, 1 enota suhih kosmičev)
  • zelenjava: 4-5 obrokov dnevno ( ½ skodelice kuhane zelenjave, 1 skodelica surove listnate zelenjave)
  • sadje: 4-5 obrokov dnevno (1 srednje velik sadež, ½ skodelice svežega ali zamrznjenega sadja, ¼ posušenega sadja)
  • mlečni produkti brez ali z malo maščobami: 2-3 obroka dnevno (1 skodelica jogurta, 200 ml mleka, 40 g sira)
  • pusto meso, perutnina in riba: 2 obroka ali manj na dan (80 g kuhanega mesa, perutnine ali ribe)
  • oreščki, semena in stročnice: 4 – 5 obrokov na teden (1/3 skodelice oreščkov, 2 majhni žlici semen, ½ skodelica kuhanega posušenega fižola)
  • maščobe in olja: 2 – 3 obrokov dnevno (1 majhna žlica olja, 1 majhna žlica majoneze z manj maščobami, 2 majhni žlički lahkega preliva za solato)
  • sladkarije: manj kot 5 obrokov na teden (1 majhna žlica sladkorja, bombonov ali marmelade).

Da lahko preživimo, moramo v telo vnesti določeno količino soli, problem nastane,ker z vsakodnevno prehrano vnesemo prevelike količine le-te. Potrjeno je, da z zmanjšanjem dnevnega vnosa soli za nekaj gramov vplivamo na znižanje krvnega pritiska. Glavni vir soli je predelana hrana, kamor sodijo npr. slani prigrizki, konzerve (npr. rib), prekajeno meso, različni tipi sirov itd. Sveža in nepredelana hrana, kamor sodijo npr. sveže ribe, meso in različni mlečni proizvodi (npr. jogurt) vsebuje manj soli. Večina sadja in zelenjave vključuje zelo malo soli, npr. v 13 kg paradižnika je samo 1 g soli. Testenine, riž in drugi žitni izdelki vključujejo malo soli, če ne gre za predelane prehranske izdelke, kot so npr. koruzni kosmiči (»cornflakes«). Da bi lahko zmanjšali vnos soli, je pomembno poznavanje količin soli, ki so v določeni hrani prisotne.

Morska sol, kamena sol, namizna sol itd. vsebujejo enako količino natrija (ta je sestavni del soli), zato nadomeščanje ene vrste soli z drugo, težav prekomernega zasoljevanja ne reši. Na mnogih izdelkih je namesto vsebnosti soli zapisana vsebnost natrija – da dobimo vrednost soli je potrebno vrednost natrija pomnožiti z 2,5.

V nadaljevanju so navedeni prehranski izdelki, kjer je vključen 1 g soli:

  • 1 porcija sirnega namaza (30 gramov)
  • 2 kosa (pol-)trdega sira (60 gramov)
  • 500 gramov jogurta oz. 0,5 litra mleka
  • 1 kos salame (30 gramov)
  • 1 kos kuhane šunke (40 gramov)
  • 1 porcija paštete (40 gramov)
  • 500 gramov svežega piščanca, govedine ali svinjine
  • 1 konzerva tune (150 gramov)
  • 300 do 500 gramov sveže ribe
  • 25 gramov slanih oreščkov
  • 100 gramov čipsa

Dolgoročne spremembe prehranjevalnih navad za večino ljudi predstavljajo veliko oviro – nenazadnje je prehranjevanje eden od večjih užitkov, ki jih ponuja življenje. Potrebno se je zavedati, da hrana, ki vsebuje manj soli, ni nujno brez okusa. Da bi bila sprememba prehranjevalnih navad lažja, poskusite hrano začiniti s sezonskimi svežimi ali posušenimi zelišči. Prehod na majhne količine soli lahko olajša postopno zmanjševanje količin soli, ki med drugim omogoči, da se postopno navadimo na naravne okuse. Največ težav povzroča odpoved slanim prigrizkom ob večerih (npr. ob gledanju TV), ki vključujejo posebej veliko soli, ob tem pa vsebujejo še veliko kalorij. Zdravo alternativo zanje predstavljajo npr. nabodala svežega sadja in palčke korenja ali zelene, ki jih namočimo v omako iz jogurta.

Povečanje telesne aktivnosti lahko pomaga pri zniževanju krvnega pritiska, čeprav ob tem zaenkrat še ni znanstveno potrjeno ali to dejansko preprečuje zaplete hipertenzije. Raziskave so pokazale, da se pri ljudeh, ki se veliko gibajo, redkeje razvije stanje hipertenzije v primerjavi s tistimi, ki se gibajo manj. V raziskavah, kjer so preučili 800 ljudi s povišanim krvnim pritiskom, neposredne povezave med znižanjem krvnega pritiska kot posledice povečane telovadbe sicer niso našli, se je pa sistolični tlak bolnikov v povprečju zmanjšal za 5 do 8 mm Hg (do znižanja diastoličnega tlaka ni prišlo). Čeprav trdnih dokazov o vplivu aktivnosti na znižanje krvnega pritiska ni, je telesna aktivnost seveda priporočljiva, saj ima veliko dokazanih učinkov na zdravje.

[wp_ad_camp_1]

Večja fizična aktivnost velja za enega najpomembnejših korakov, ki prepreči ali vsaj nadzoruje visok krvni pritisk ter zmanjša tveganje srčnih obolenj. Priporoča se najmanj 150 minut zmerne intenzitete aerobne vadbe na teden. Eden od načinov, sda to dosežemo predstavlja trideset minutna hitra hoja 5 dni v tednu.

Za vse tiste, ki se težje spravijo k večanju fizične aktivnosti pa nekaj nasvetov:

  • Namesto dvigala uporabite stopnice.
  • Če se na delovno mesto peljete z avtobusom izstopite eno ali dve postaji pred svojo končno postajo ter se peš sprehodite do doma.
  • Če se na delovno mesto (ali trgovino) peljete z avtom, tega pustite na najbolj oddaljenem koncu parkirišča.
  • Zapomnite si, da je dobra vsaka telovadba, ki vas vsaj malo ogreje oz. vsaj malo pusti brez daha.

Stres je dejavnik tveganja za pojav različnih bolezenskih stanj, med drugim tudi hipertenzije. Strokovnjaki zato pogosto svetujejo uporabo različnih tehnik za soočanje z njim. Tehnike vključujejo vedenjski trening,meditacijo, dihalne vaje, sprostitvene tehnike in jogo. Raziskave,kjer so preučevali učinek sprostitvenih tehnik, trening biološke povratne zanke ter kombinacije različnih metod, niso podale natančnih rezultatov, ki bi popolnoma potrdili učinek na znižanje krvnega pritiska. Klub temu se je pokazalo, da bi lahko imele te tehnike za nadzor stresa učinek na znižanje diastoličnega krvnega pritiska (ne pa sistoličnega).

S povišanim krvnim pritiskom je povezano tudi prekomerno uživanje alkohola, ki lahko poškoduje jetra, možgane in srce. Tudi tu neposredna povezava še ni določena, so pa raziskave potrdile, da je visok krvni pritisk bolj pogost pri ljudeh, ki redno uživajo alkohol. Na drugi strani imamo raziskave, ki so zmerno uživanje alkohola povezale z zmanjšanjem tveganja za razvoj kardiovaskularnih bolezni pri ljudeh s povišanim krvnim pritiskom. Količina alkohola se meri v mericah, pri čemer 1 merica (enota) predstavlja majhen kozarec vina (100 ml), malo pivo ali eno žganje. Za moške je priporočen vnos največ  17 meric alkohola v 7 dneh, za ženske pa največ 11 meric prav tako v 7 dneh.

Veliko ljudi se sooča s stanjem povišanega krvnega pritiska, čeprav se tega ne zaveda. Simptomov večinoma ne prepoznamo, razen v primerih, ko je pritisk tako visok, da pride do omotičnosti ali izgube vida.  Krvni pritisk je v različnih trenutkih različen – normalno je povišan v času telesne aktivnosti, ko se nečesa bojimo ali v stresnih situacijah, zniža pa se v času spanja ter sproščanja. Dolgoročno lahko povišan krvni pritisk poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in poškodb organov, prav tako lahko vodi v zaplete kot so oslabitev mišic, srčni infarkt, poškodbe in okvare ledvic ter zmanjšan pretok krvi v nogah. Pomembno je zavedanje, da lahko ogromno naredimo že s spremembo načina življenja – pestra in sezonsko izbrana prehrana, redna telesna aktivnost ter omejene razvade predstavljajo prve korake pri zniževanju in nadzoru krvnega tlaka.

Literatura:

  1. http://www.webmd.com/heart/understanding-low-blood-pressure-basics#1
  2. http://www.webmd.com/heart/tc/low-blood-pressure-hypotension-topic-overview#2
  3. Informed Health Online. 2014. Can losing weight lower high blood pressure? https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072415/
  4. Informed Health Online. 2014. Can more exercise lower high blood pressure? https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072417/
  5. Informed Health Online. 2012. High blood pressure: Tips for reducing salt intake. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072422/
  6. Informed Health Online. 2014. High blood pressure: Does drinking less alcohol help? https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072419/
  7. Informed Health Online. 2014. High blood pressure: Can sress management methods lower blood pressure? https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072418/
  8. Croí Heart & Stroke Center.2014. Take Control of your Blood Pressure. http://www.nipc.ie/resources/BloodPressure.pdf

WebMD. 2017. High Blood Pressure Diet. http://www.webmd.com/hypertension-high-blood-pressure/high-blood-pressure-diet#1