Možganska kap je nenadna motnja v dovajanju krvi do možganov. Večino kapi povzroči nenadna zamašitev arterije, pri tem govorimo o t.i. ishemični kapi. Druge oblike možganske kapi povzroča krvavenje v možgansko tkivo, ki je posledica tega, da je počila katera od žilic.

V tem primeru govorimo o hemoragični kapi. Učinek kapi je odvisen od same intenzivnosti in mesta, ki je bil med kapjo poškodovan. Kap lahko povzroči nenaden občutek oslabelosti, izgubo zaznavanja ali težave pri govoru, vidu ali hoji.

Ker različni deli možganov nadzorujejo različna območja in funkcije, kap vpliva na območja, ki so v neposredni bližini delov, ki so prizadeti. Pomembno je dejstvo, da je smrtnost mnogo večja pri hemoragičnih kot pri ishemičnih oblikah kapi, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se ob njenem pojavu takoj odzovemo s klicem na številko nujne medicinske pomoči – pomembno je zavedanje, da štejejo minute.

Da bi lahko razumeli kap, je zelo priporočljivo vsaj osnovno razumevanje delovanja cirkulacije v možganih. Kri se do možganov prenaša po dveh parnih arterijah – t.j. po dveh notranjih karotidnih in dveh vertebralnih arterijah. Skupaj torej možgane prehranjujejo štiri arterije. Notranji karotidni arteriji  dovajata kri do sprednjih (anteriornih) delov možganov, vertebralni pa do zadnjih (posteriornih) delov. Na koncu lobanje (območje spodnjega dela mostu) se desna in leva vertebralna arterija združita in tvorita eno bazilarno arterijo. Slednja komunicira z notranjima karotidnima arterijama, vse skupaj je povezano v t.i. Willisov krog.

Prvi zapisi vezani na možgansko kap izhajajo iz obdobja 2000 let pred našim štetjem in so vezani na območje starodavne Mezopotamije in Perzije. Hipokrat je kasneje (460 do 370 let pred našim štetjem) opisal fenomen nenadne paralize, ki je povezan z ishemijo. Kot napad je bila možganska kap definirana leta 1599, skoraj 60 let kasneje pa je bila opisana oblika možganske kapi imenovana hemoragična možganska kap, ko je Johann Jacob Weper ugotovil, da ljudje umirajo, zaradi krvavitev v možganih. Prav Weper je bil tudi tisti, ki je ugotovil, katere so tiste arterije, ki oskrbujejo možgane s hranili in kisikom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ugotovila, da med državami sveta obstajajo tudi 10-kratne razlike v stopnji smrtnosti v odvisnosti od starosti in spola. Tako so ugotovili, da je smrtnost največja v državah z nizkimi prihodki (Severna Azija, Vzhodna Evropa, Osrednja Afrika in Južni Pacifik), najmanjša pa v razvitih državah (Zahodna Evropa, Severna Amerika). Pojavnost stanja je razmeroma velika, veliko pove podatek, da je 1 od 10-ih smrti povzroči prav kap, ki je tako tretji najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah, takoj za srčnimi obolenji in rakom.  Vsako leto kap doživi 15 milijonov ljudi, od teh jih ena tretjina umre, ena tretjina jih ostane trajno oviranih, ena tretjina pa si po kapi popolnoma opomore. Zanimivo je dejstvo, da bo v obdobju 5-ih let po kapi umrla polovica bolnikov starejših od 45 let, od tega 54% moških in 56% žensk.

Do 80% kapi lahko preprečimo! Kap oz. »možganski napad« se pojavi, ko krvni plaki ovirajo arterijo (krvne žile prenašajo kri od srca po telesu) ali ko krvni žile (cevi preko katerih kri potuje po telesu) počijo, kar prepreči krvni tok do območij možganov. Ko se karkoli od tega zgodi, začnejo možganske celice umirati, pojavijo se poškodbe možganov.

Ko celice možganov v času kapi umrejo, se sposobnosti, ki jih območje možganov nadzirajo, izgubijo. Odvisno od jakosti napada in poškodbe možganov, je vpliv na bolnika različen. Tako ima lahko na primer bolnik, ki ima manjši napad, samo manjše težave, npr. slabljenje v rokah ali nogah. Pri večjih napadih pa ima lahko bolnik paralizirano eno stran telesa ali pa izgubi sposobnost govora. Določeni ljudje po kapi popolnoma okrevajo, žal pa ima 2/3 preživelih določene oblike omejenih zmožnosti.

Ločimo več oblik možganske kapi:

Ishemična možganska kap: v vsakdanjem življenju je strjevanje krvi koristno. Tako ob poškodbi na območju rane potekajo procesi strjevanja krvi, ki sčasoma preprečijo krvavitev. V primeru možganske kapi pa to so lahko taki strdki nevarni, saj blokirajo arterije in preprečijo pretok krvi, kar imenujemo ishemija. Ishemična kap se lahko pojavi na dva načina in tako dalje govorimo o embolični in trombotični možganski kapi.

Embolična kap: je oblika ishemične možganske kapi. Pri tej obliki kapi se nekje v telesu oblikuje krvni strdek (najpogosteje se oblikuje v srcu). Ta strdek nato potuje preko krvnega sistema do naših možganov. Ko pride do možganov, strdek potuje do krvnih žil, ki so tako majhne, da ne more dalje. Tam se strdek ustavi in prepreči nadaljnji tok krvi, kar povzroči možgansko kap.

Trombotična možganska kap: je druga oblika ishemične kapi, kjer je krvni tok omejen zaradi ovire v eni ali več arterijah, ki oskrbujejo možgane. Ta proces vodi do t.i. tromboze. Možgansko kap lahko zaradi omejenih poti krvnih žil, povzročijo tudi nezdrave krvne žile, ki jih zamaši nalaganje maščob in holesterola. Na nalaganje maščob na stene arterij se telo odziva enako kot na rane, to pomeni, da tvori strdke.

Naslednja oblika možganske kapi predstavlja hemoragična možganska kap. Gre za možganske kapi, ki jih povzroči razpočenje krvnih žil v možganih. Hemoragično možgansko kap lahko povzročijo številne motnje, ki vplivajo na krvne žile, vključno z dolgotrajnim visokim krvnim pritiskom in možganskimi anevrizmami. Anevrizma je šibka a         li ozka točka na krvnih žilah. Te točke so običajno prisotne že od rojstva. Nato se anevrizma tekom let razvija in ne povzroča opaznih težav vse dokler ne poči. Ločimo dva tipa  hemoragičnih kapi: subarahnoidna in intraventrikularna krvavitev. Pri intraventrikularnih hemoragijah se krvavitev pojavi znotraj možganih. Glavni vzrok za ta tip hemoragij je hipertenzija (visok krvni pritisk). Pri subarahnoidni krvavitvi pa anevrizma poči v večji arteriji na območju oz. bližini tanke in občutljive membrane, ki obdaja možgane. Pri tem se kri razlije na območje okoli možganov, ki je napolnjeno z zaščitno tekočino, kar povzroči, da so možgani obdani s tekočino, ki je kontaminirana s krvjo.

Simptomi možganske kapi so odvisni od regije možganov, ki je prizadeta. V določenih primerih se oseba sploh ne zaveda, da je imela kap. Simptomi se po navadi razvijejo v trenutku in brez opozorila, ali pa se dan oz. dva stalno pojavljajo in izginjajo. Pogosto se pojavi hud glavobol, še posebej, če gre za krvavitve v možganih. Glavobol se pojavi hitro, je izredno močen, pogosto se pojavi, ko se oseba uleže in postaja vedno hujši, ko oseba spreminja položaje, npr. ko se oseba prepogne ali kašlja. Ostali simptomi so odvisni od resnosti kapi in delov možganov na katere je kap vplivala. Tako lahko poleg glavobola simptomi vključujejo še spremembe v zavedanju (vključno z zaspanostjo, nezavestjo in komo), spremembe v sluhu, okusu, težavah pri požiranju, pisanju, branju. Oseba je pogosto zmedena, lahko celo izgubi spomin in je ves čas omotična. Pojavijo se lahko težave pri nadzorovanju mehurja, ravnotežja in koordinacije. Pogosto je slabenje mišic na obrazu, rokah ali nogah, to slabenje mišic pa je najpogosteje vezano zgolj na eno stran telesa. Podobno se na eni strani telesa pojavijo občutki mravljinčenja. Pri osebah se po možganski kapi lahko pojavijo spremembe osebnosti, razpoloženja in čustev. Prav tako ima lahko oseba težave z vidom (zmanjšan vid, dvojni vid ali popolna izguba vida), težav pri govoru oz. razumevanju govora drugih ter zaznavanja dotika, bolečine, pritiska in različnih temperatur. Zelo pogoste so tudi težave s hojo.

Obstajata 2 tipa dejavnikov tveganja za pojav možganske kapi: tisti, ki jih lahko oz. tisti, katerih ne moremo nadzorovati. Dejavnike, ki jih lahko nadzorujemo običajno delimo v dve kategoriji: dejavniki tveganja povezani z življenjskim stilom in dejavniki tveganja povezani z zdravstvenimi težavami. Dejavnike tveganja, ki so povezani z življenjskim stilom, lahko načeloma sami spremenimo, dejavnike tveganja povezane z zdravstvenimi težavami pa lahko zdravimo. Dejavniki tveganja, ki jih ne moremo nadzorovati vključujejo: starost nad 55 let, spol (moški večje tveganje) in družinsko zgodovino pojava kapi.

Dejavniki tveganja, ki jih lahko nadzorujemo so: visok krvni pritisk, visok holesterol, diabetes, ateroskleroza, težave s cirkulacijo krvi, kajenje in uporaba tobaka, uporaba alkohola, fizična neaktivnost in debelost.

Visok krvni pritisk je glavni dejavnik tveganja za pojav možganske kapi. Odgovoren je za močnejše črpanje krvi iz srca proti ostalim delom telesa. To povečano črpanje lahko oslabi krvne žile in povzroči poškodbe glavnih organov, tudi možganov. Če se visokega krvnega pritiska ne zdravi, lahko pride do možganske kapi. Visoke količine holesterola v krvnem sistemu lahko zamašijo arterije in povzročijo možgansko kap ali odpoved srca. Podobno se pojavi tudi pri aterosklerozi, kjer lahko pride do nalaganja različnih snovi na stene arterij, kar lahko ovira ali celo zamaši tok krvi do možganov. Ljudje z diabetesom imajo 4-krat večjo verjetnost za možgansko kap kot ljudje, ki nimajo diabetesa. To je predvsem posledica dejstva, da imajo bolniki poleg diabetesa še več z njim povezanih zdravstvenih težav.

Kajenje ima na telo številne učinke. Med drugim poškoduje stene krvnih žil, pospeši mašenje arterij, dviguje krvni pritisk in pospeši delovanje srca. Prav tako kajenje podvoji tveganje za pojav možganske kapi. Poleg kajenja so številne raziskave iskale povezave pojava možganske kapi in uporabe alkohola. Pri tem so ugotovili, da uživanje večjih količin alkohola poveča tveganje za kap. Debelost in prekomerna telesna masa dodatno obremenijo cirkulacijski sistem. Predebeli ljudje imajo poleg tega še večjo verjetnost za povišan holesterol, visok krvni pritisk in diabetes. Povečanje fizične aktivnosti ter zdrava prehrana lahko tako zmanjšajo tveganje za možgansko kap.

Možganska kap lahko prizadene prav vsakega, ne glede na starost. Se pa tveganje za njen pojav s starostjo povečuje. Primerov kapi v enem letu je več pri ženskah kot pri moških, predvsem zaradi dejstva, da ženske dlje živijo. Zanimivo je, da ima ženska dvakrat večje tveganje, da umre za posledicami možganske kapi kot pa zaradi raka dojke. Raziskava iz l.2006, ki je vključevala ženske od 45.leta starosti, je pokazala znatno zmanjšanje tveganja za ishemično kap pri tistih, ki so ohranjale zdrav življenjski slog, pri čemer te ženske niso kadile, alkohol so uživale v omejenih količinah, skrbele za normalno telesno maso, redno telovadile in se zdravo prehranjevale.

Kako hitro prepoznati kap pri osebi?

V primeru suma na možgansko kap lahko pri osebi opravimo hiter t.i. »GROM« test prepoznave znakov kapi, ki vključuje:

• G- govor: osebo prosite, da ponovi preprost stavek. Ali je govor normalen?
• R – roke: osebo prosite, da dvigne obe roki. Pri tem opazujte, če oseba res dvigne obe roki do enake višine.
• O – obraz: osebo prosite, da se nasmehne. Pri nasmehu opazujte, če se pri nasmehu dvigneta obe strani obraza.
• M- mudi se: če opazite katerega od teh znakov (posamezno ali skupaj), takoj pokličite 112 – ker štejejo minute!

Zavedati se je potrebno, da je možganska kap NUJNO stanje, ki ga je potrebno čim hitreje prepoznati in poklicati pomoč ekipe nujne medicinske pomoči (telefonska številka: 112). Hitra pomoč je edina prava rešitev, ki bolniku omogoči najboljši možni izhod stanja in prepreči smrt. Za zdravljenje stanja ishemične možganske kapi se v zadnjem času uporablja postopek t.i. trombolize, pri čemer se v obdobju prvih urah (do 4,5 ure) raztopi krvni strdek. Znotraj teh časovnih okvirjev je postopek izredno uspešen, bolnik pa kasneje ne potrebuje dodatnega zdravljenja. Pri vseh bolnikih z možgansko kapjo se opravi CT glave (računalniška tomografija glave), izmeri se krvni pritisk, raven holesterola ter sladkorja v krvi. Prav tako se naredi elektrokardiogram in ultrazvočno preiskavo žil, ki vodijo do možganov, če je potrebno pa še ultrazvočno preiskavo srca.

Zdravljenju v bolnišnici sledi obdobje rehabilitacije, katere učinki so najopaznejši v obdobju prvih nekaj tednov po možganski kapi pa tja do enega leta. Pri sami rehabilitaciji se za čim boljši učinek, bolnika spodbuja k čim večji aktivnosti, pri tem sodelujejo različni zdravstveni delavci: fizioterapevti (ocenijo potrebo po pripomočkih za gibanje, npr. bergle, invalidski voziček…), logopedi (ocenijo motnje požiranja, govora in razumevanja jezika), delovni terapevti (ocenijo zmožnosti za vsakodnevna opravila), klinični psihologi (ocenijo osebnostne lastnosti bolnika, motnje razpoloženja…) itd.

[wp_ad_camp_1]

Smernice preprečevanja pojava kapi so vezane na zdrav življenjski slog:

1. Redno spremljajte svoj krvni pritisk! Če je ta povišan, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom&referenčno medicinsko sestro, ki vam bo pomagala, da ga boste lahko nadzorovali. Krvni pritisk je potrebno preveriti vsaj enkrat na leto – če imate v družini osebo, ki imate težave s povišanim krvnim pritiskom, pa še pogosteje.
2. Če kadite, prenehajte! Kajenje podvoji tveganje za pojav možganske kapi. Če s kajenjem prenehate danes, se bo tveganje za njen pojav začelo zmanjševati.
3. Če uživate alkohol, ga uživajte v omejenih količinah! Zaužitje enega kozarca vina ali piva na dan, lahko zmanjša tveganje za možgansko kap (seveda, če pitja alkohola ne omejuje, kak drug zdravstveni razlog!). Zapomnite si, da je alkohol droga – v interakciji z drugimi zdravili, ki jih jemljete, lahko v velikih odmerkih predstavlja resno grožnjo. Če ne pijete, ne začnite.
4. Spremljajte svojo raven holesterola! Če je visoka, se posvetujte z zdravnikom. Znižanje ravni holesterola lahko zmanjša tveganje za možgansko kap. Visoke ravni holesterola lahko posredno povečajo tveganje za kap, saj povečajo tveganje za pojav srčnih obolenj. Pogosto lahko raven holesterola nadziramo s prehrano in vadbo, določeni bolniki pa potrebujejo tudi zdravila.
5. Vključite vadbo in aktivnosti v katerih uživate v svojo vsakodnevno rutino! Lahkoten sprehod, plavanje ali druga vadba vsaj 30minut na dan, izboljša vaše zdravje na način, ki zmanjša tveganje za možgansko kap.
6. Uživajte manj slano hrano, z manj maščobami. Z zmanjšanjem soli v hrani, boste znižali tudi krvni pritisk, ob tem pa tudi tveganje za kap.
7. Poskrbite za zadostno količino počitka in spanca.
8. Zavedajte se svojih čustev! Če pride do nenadnih sprememb razpoloženja in do depresije se o tem pogovorite s svojim zdravnikom, saj do tega pogosto pride po možganski kapi.
9. Priporoča se tudi uporaba različnih rastlin:
   1. Ginkgo biloba: pomaga pri preprečevanju nastanka krvnih strdkov in poveča pretok krvi v možgane. Prav tako pomaga pri zmanjšanju občutljivosti kapilar in s tem pomaga pri preprečevanju, da bi te počile. Pri zdravljenju se uporablja ekstrakte listov ginka, o njegovi uporabi pa se je najbolje posvetovati z zdravnikom.
   2. Česen: pomaga pri preprečevanju ishemične kapi na 3 načine – zniža krvni pritisk; zniža raven holesterola in deluje kot antikoagulant. Velja za eno pomembnejših rastlin, ki jo redno uporabljamo in pomaga pri preprečevanju srčnih kapi, saj pomaga pri nadzoru krvnega pritiska. Ti isti učinki pomagajo tudi pri preprečevanju ishemične kapi. Raziskave so pokazale, da uživanje česna (v surovi obliki ali v obliki kapsul) izrazito zmanjša vezavo sedimentov na stene arterij in s tem izboljša cirkulacijo krvi. Podoben učinek imajo tudi: čebula, šalotka, por in drobnjak.
   3. Ingver: pomaga pri zniževanju ravni holesterola in pomaga pri izboljšanju cirkulacije. Prav tako preprečuje strjevanje krvi. Ingver lahko uporabljate pri kuhanju, lahko ga uživate v obliki čaja ali pa posipate po solati.
   4. Korenje: uživanje korenja (pa tudi špinače) po ugotovitvah raziskave s Harvarda, znatno zmanjša tveganje za kap. Korenje je bogato z beta-karoteni in drugimi karotenoidi, ki spadajo v družino vitaminov A. Korenje lahko uživate namesto prigrizkov, lahko pa jih vključite v zelenjavne juhe in sadne sokove. Za dodaten učinek korenje uživajte skupaj s česnom in ingverjem.
   5. Špinača: folati v špinači pomagajo pri preprečevanju srčnožilnih obolenj in pojavu kapi. Podoben učinek imajo folati v papaji, zelju, endiviji in beluših.

Do možganske kapi pride, ko do možganov ne pride dovolj krvi, ki s seboj prenaša kisik. Pomanjkanje kisika pri tem povzroči odmrtje možganskih celic. Odvisno od prizadetega območja, ima lahko pacient težave pri govorjenju, hoji, težave z vidom ali razmišljanjem.  Rezultat možganske kapi so lahko trajne možganske poškodbe, omejene zmožnosti izvajanja določenih dejavnosti in celo smrt. Ko pride do simptomov možganske kapi takoj pokličite številko nujne medicinske pomoči 112.

Najbolj pomemben je čas in pravilno ukrepanje!

Literatura:

• http://www.stroke.org/sites/default/files/resources/NSA_%20FactSheet_Stroke_101_2014.pdf
• http://www.iosrphr.org/papers/v3i8/part.2/A038201023.pdf
• http://mozganska-kap.info/