hdl ldl dober holesterol slab holesterolVsi vemo, da imamo holesterol. Nekateri preveč, drugi premalo. Nekateri jedo zdravo, se gibljejo in imajo še vedno preveč slabega holesterola. Važno je razmerje dobrega in slabega holesterola. Za začetek bi se informirali o osnovah. 

Holesterol je poglavitni sterol. Določena količina holesterola je nujna za življenje, prekomerne količine pa povzročajo aterosklerozo in druge zdravstvene težave. Holesterol proizvajajo pravzaprav vse celice, vendar večjo količino pridobimo s hrano.

Beseda izhaja iz grščine, kjer chole pomeni žolč in stereos trden; končnica -ol pomeni, da gre za alkohol. Prvi ga je namreč leta 1769 odkril François Poulletier de la Salle v trdni obliki v žolčnih kamnih. Leta 1815 ga je kemik Eugène Chevreul poimenoval holesterin.

Holesterol je potreben za izgradnjo in vzdrževanje celičnih membran; uravnava njihovo fluidnost v širokem temperaturnem razponu. Jetra dnevno proizvedejo okoli 1 g holesterola, ki se izloča v žolč. Pomemben je tudi za tvorbo žolča, ki je shranjen v žolčniku in pomaga prebavljati maščobe in lipidotopne vitamine A, D, E in K. Je poglavitni prekurzor v sintezi vitamina D in številnih steroidnih hormonov (kortizol, aldosteron, spolni hormoni). Je osnovna struktura steroidov. Je tudi sestavina živčnih ovojnic.

Večino holesterola proizvede telo samo, nekaj pa ga pridobi tudi s hrano. Holesterola je več v tistih tkivih, kjer je njegova sinteza večja ali v katerih je velik delež celičnih mambran (jetra, hrbtenjača, možgani).
Sintetizira se v endoplazemskem retikulumu ali pa ga celice privzamejo iz krvi, kjer se od prebavil prenaša z lipoproteini nizke gostote (LDL) – privzem lipoproteinov v celico poteka preko receptorsko posredovane endocitoze in nato pride v lizosomih do hidrolize in sprosti se holesterol.
Sintetizira se iz acetilkoencima A. Okoli 20–25 % skupne dnevne proizvodnje (okoli 1 g) poteče v jetrih, sinteza pa je znatna tudi v črevesju, nadledvičnicah in spolovilih. S hrano dnevno vnesemo v telo v razvitem svetu v poprečju 200–300 mg.
Holesterol, ki se izloči z žolčem v črevesje, se v 92–97 % ponovno reabsorbira (glej enterohepatično kroženje).
Konrad Bloch in Feodor Lynen sta leta 1964 prejela Nobelovo nagrado za odkritje mehanizma in uravnavanja presnove holesterola in maščobnih kislin.

Hiperholesterolemija je patološko stanje, kjer je raven holesterola v krvni plazmi previsoka. Ni bolezen, ampak metabolična motnja (okvara delcev, ki prenašajo holesterol po krvi), ki jo lahko povzročijo mnoge bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice). Je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.

Zaželene vrednosti holesterola:
Skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,
Holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,
Trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l,
Holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških,
Holesterol HDL:več kot 1,2 mmol/l pri ženskah
Priporočljivo je, da bi pri odraslih, starejših od 20 let, preverjali raven krvnih maščob vsakih pet let, meritve pa naj bi v primeru suma na družinsko hiperlipidemijo opravili tudi pri otrocih po drugem letu starosti in mladostnikih.

Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi:

Ustrezna prehrana
Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem ščiti žile.

Telesna dejavnost
Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, zmanjšanje škodljivega holesterola LDL in povečanje koristnega holesterola HDL.

Sprostitvene tehnike
Čustveni in socialni stres pospešujeta aterosklerozo in nastanek srčno-žilne bolezni.

Obstaja pa mnogo raziskav, kjer so ugotavljali in dokazovali pozitivne učinke zviševanja dobrega holesterola in zniževanje slabega. Povzemamo in predstavljamo nekaj bistvenih ugotovitev.

Vodnjak mladosti je lahko fikcija vendar pa obstaja genetski čudež v severni Italjanski vasici. Raziskovalci so odkrili, da je 40 prebivalcev te vasice kljub zvišanemu slabemu holesterolu bilo ‘imunih’ na bolezni srca in ožilja. Kako je to mogoče? Izkazalo se je, da je poleg mediteranske prehrane prispeval k temu gen ApoA-1 Milano kateri je bil dokazan pri vseh preiskovancih. Ta gen spreminja beljakovine dobrega holesterola HDL s tem posledično pa sproti izplavlja slabega.

V kolikor povemo po domače to pomeni, da so se ti ljudje rodili z ‘samoočiščevalnimi arterijami’. Raziskovalci so se takoj odpravili raziskovati in uspeli sintetizirati ‘umeten gen’ ApoA-1. Na žalost pa je izdelava sintetičnega gena izjemno draga, zato zadeva še ni prišla v množično izdelavo.

Na srečo pa je tu nekaj ‘naravnih’ nasvetov kako povečati nivo dobrega holesterola HDL in obenem zniževati slabega LDL. Vse ugotovitve so povzete po številnih mednarodnih študijah.

1. JEJTE VEČ OREŠČKOV

Po analizi 25 različnih študij o arašidih, orehih, indijskih oreških, mandljih, pistacijah, makadamiji… so raziskovalci iz  Loma Linda univerze prišli do ugotovitve, da že 67g uživanja teh oreškov na dan zviša nivo dobrega holesterola HDL za 8.3%. Avstralska raziskava pri moških, ki so jedli makadamija oreške prav tako dokazuje povišanje nivo HDL za 8%. Seveda je potrebna pazljivost pri uživanju oreškov saj bi pretiravanje situacijo obrnilo v negativno smer.

2. POVEČAJTE KONDICIJO IN FIZIČNO VZDRŽLJIVOST

Japonski raziskovalci so ugotovili, da že 20 minutna vadba dnevno zviša nivo dobrega holesterola HDL za 2,5 točke. To seveda ni veliko pa vendar nekaj je. Zadovoljni moramo biti z majhnimi spremembami, saj imata vadba in gibanje ogromno ostalih pozitivnih lastnosti.

3. ‘KREPITE’ MIŠICE NOG

Na univerzi v Ohiu so 16 tednov spremljali moške v fitnesu, ki so dvakrat tedensko delali vaje za noge. Počepe, izpadne korake, dvigovanje uteži, vaje za prednje in zadnje mišice nog… Njihov dober holesterol HDL se je zvišal za kar neverjetnih 19%. Tako, da je intenzivni trening za mišice nog in zadnjice odličen v boju proti srčno-žilnim boleznim.

4. KALCIJ

V študiji, objavljeni v ugledni reviji American Journal of Medicine so dokazali, da ljudje, ki so dnevno zaužili 1000mg kalcija bodisi s hrano oz. prehranskimi dopolnili v kombinaciji z 400i.u vitamina D (za boljšo absorbcijo) imeli zvišan nivo dobrega holesterola HDL za 7%.

5. UŽIVANJE RIB

Kanadski raziskovalci so merili in primerjali dieto uživanja pustega piščančjega & govejega mesa in dieto z uživanjem rib. Pri ljudeh, ki so uživali ribe se je nivo dobrega HDL holesterola zvišal za 26%. Izbirajte seveda med bolj ‘zdravimi’ ribami.

[wp_ad_camp_1]

Magistra Jožica Mesarič, profesorica zdravstvene vzgoje pravi: ‘Najbolj zdrave ribe so sardine, sardele, modre ribe, skuše in divji losos’

Sardele

Od vseh vrst rib so prav sardine in konzervirane sardele tiste, ki vsebujejo največ vitamina D, kateri krepi zobe in kosti ter imunski sistem, v njih pa najdemo tudi veliko omega 3 maščobnih kislin. Sardine vsebujejo vitamine B12, B6, kalcij in fosfor (ki uravnava hormone, skrbi za zdrave kosti, uravnava prebavo, tvori beljakovine itd).

Modre ribe

Poznamo drobne in velike modre ribe, pri čemer med prve, poleg sardin, štejemo tudi sardone, skušo, slanik itd. med velike pa tuna, mečarico, romb in druge. Modre ribe so v primerjavi z belimi ribami, kamor spadajo orada, brancin, kovač itd., bolj zdrave vrste rib, saj vsebujejo več omega 3 maščob.

6. BRUSNIČNI SOK

Spremljali so nivo dobrega holesterola HDL pri tistih, ki so dnevno zaužili 8 kozarcev brusničnega soka. V mesecu dni jim je HDL porastel za 10%.

7. GRENIVKA

Ena grenivka na dan zmanjšuje krčenje arterij, znižuje slab LDL holesterol za 10% in krvni tlak za 5 mm/Hg. Pazite, da je ne uživate&pijete sočasno z jemanjem zdravil.

8. VEČ MANJŠIH OBROKOV NA DAN

Ugotovili so, da se je slab holesterol LDL znižal za 5% pri tistih, ki zaužijejo več manjših obrokov dnevno.

9. Žitarice, polnozrnati izdelki, hrana z večjo vsebnostjo vlaknin, margarine z rastlinskimi steroli, oljčno olje, mediteranska dieta.. vse to znižuje slab holesterol. 

10. 3 koščke temne čokolade na dan z vsebnostjo 70% ali več zvišje dober HDL holesterol za 10 – 12%. 

Seveda pa na dobre in slabe nivoje holesterola veliko vpliva genetika in psihofizično stanje v smislu stresnih dejavnikov skozi celo življenje. Poleg vnosa ‘zdravih’ hranil’ in zmanjšanjem vnosa ‘nezdravih nasičenih živalskih maščob-prehrane’ ter aktivnosti je potrebno poskrbeti tudi za psihično kondicijo z znižanjem stresa na minimum!

Naš namen predstavitve naravnih ukrepov za zvišanje dobrega holesterola ni v tem, da se sedaj striktno držite vseh. Pomembno je, da stvari preberete, se pogovorite mogoče še z osebnim zdravnikom&referenčno sestro in poskušate nivo dobrega holesterola dvigniti z nefarmakološkimi ukrepi. V kolikor boste jemali zdravila za zniževanje holesterola in še naprej živeli nezdravo potem učinka na dolgi rok ne bo!

Čimveč dobrega holesterola v krvi Vam želimo! :)

Priporočamo pa Vam, da se odzovete na preventivni pregled v referenčni ambulanti&osebnem zdravniku in preverite, če imate zvišane vrednosti slabega holesterola.