Človek je po naravi sladkosned, to vedo povedati vsi, ki jim sladke stvari dišijo vedno in povsod.

Z rednim in prekomernim uživanjem sladkih živil se na žalost kopičijo kilogrami, utrujenost in slabo počutje.

A ni nujno tako, saj si lahko življenje posladkamo tudi na zdrav način.

Sladkorji se namreč ne nahajajo le v rafiniranem belem sladkorju in sladkarijah, ki ga vsebujejo.

Enostavne sladkorje, kot sta glukoza in fruktoza, najdemo tudi v sadju in v manjši meri zelenjavi, kompleksne sladkorje pa na primer v žitaricah. Sladkorji so glavni vir energije za večino celic v našem organizmu.

Zakaj jih potem označujemo za slabe?

bel sladkor

Škodljivost rafiniranega sladkorja

S polnovrednimi živili, ki vsebujejo sladkorje, ne zaužijemo le-teh, temveč tudi različne vitamine, minerale, vlaknine, ipd. Ti s skupnimi močmi hranijo naše telo  in mu dajejo, kar potrebuje. Drugače je, če sladkorje iz nekega živila ločimo od ostalih hranil, kot se zgodi pri rafiniranem sladkorju.

Iz sladkorne pese ali sladkornega trsa izoliramo enostavne sladkorje, da dobimo beli sladkor. Ta je oropan vseh mineralov, vitaminov in drugih hranil, zato je tako rekoč prazno živilo, bogato s kalorijami, a hranilno povsem osiromašeno. Pri metabolizmu sladkorja telo potrebuje minerale, ker pa smo jih s procesom rafinacije odstranili iz prvotnega živila, se ti minerali črpajo iz zalog v telesu.

Uživanje belega sladkorja je zato povezano z izgubo kostne mase, pa tudi s kopico drugih težav, kot so glavobol, utrujenost, razdražljivost, težave s hrbtenico, nagnjenost k depresiji, brezvoljnost, pozabljivost, zaprtje, impotenca, zobne bolezni, artritis, nevroze in duševne bolezni. Tudi vse bolj pogosta sladkorna bolezen tipa 2 je v največji meri povezana s prevelikim vnosom enostavnih rafiniranih sladkorjev.

Bolj zdravo alternativo predstavljajo naravna sladila, ki med procesom predelave niso bila tako močno rafinirana in so ohranila del svojih hranil. Večinoma se nahajajo v tekoči obliki, uporabljajo pa se lahko povsod tam, kjer bi sicer uporabili običajni sladkor. Kljub temu, da vsebujejo koristne minerale in vitamine, pa so to še vedno sladila, ki jih moramo kot taka tudi uporabljati – zmerno in občasno.

agavin sirup

Agavin sirup

Morda najdlje je pri nas poznan in uporabljan agavin sirup. Cenjen je zaradi svojega nevtralnega sladkega okusa, gre pa za gost sirup svetlo do temno rjave barve. Njegova glavna sestavina je fruktoza, zaradi česar ima enega najnižjih glikemičnih indeksov med sladili in je dober vir energije, primeren tudi za sladkorne bolnike. Hkrati prevelike količine zaužite fruktoze nekatere raziskave povezujejo z debelostjo in povečanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni, zaradi česar je pri uporabi, tako kot pri vsakem sladilu, potrebna zmernost.

Agavin sirup lahko uporabljamo praktično povsod, saj s svojim okusom ne prevlada nad ostalimi sestavinami. Če ga dodajamo masi za pecivo namesto običajnega sladkorja, na njegov račun nekoliko zmanjšamo količino druge tekočine.

Med

Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera, iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.

Prehranska vrednost medu:

Naravno, visoko energijsko živilo, hiter izvor energije, brez obremenitve organizma,

Enostavni sladkorji (lažja prebavljivost),

Glukoza: direktno prehaja v kri,

Fruktoza: počasneje, energijska rezerva, transformacija in presnova v jetrih,

Uporaba: samostojno, kot sladilo, dodatek živilom,

Dodana vrednost v primerjavi s sladkorjem je vsebnost bioaktivnih snovi, kot so fenolne spojine (flavonoidi, fenolne kisline), aminokisline, encimi, organske kisline, vitamini.

1 jedilna žlica je cca 21 g – 64 kcal (270 KJ)

1 čajna žlička je cca 7 g – 21 kcal (90 KJ)

Pri presnovi 1 kg medu se sprosti okrog 3100 100 kcal energije, to je približno toliko, kot jo da 3 kg svežega govejega mesa, 50 jajc, 5 l mleka, 6 kg pomaranč ali 3 kg banan.

Zaradi svojih lastnosti je med zelo priporočljiv v prehrani otrok,

Med ni primeren za otroke mlajše od enega leta (spore bakterije Clostridium botulinum),

Dober nadomestek za sladkor,

Lahko prebavljiv,

Bogat vir energije,

Del sodobne

uravnotežene prehrane.

Uporaba medu v kulinariki:

Med je slajši od sladkorja,

Med izboljša aromo jedem,

Uporabimo manjšo količino medu kot sladkorja

(1 enoto medu, namesto 1,25 enot sladkorja),

Uporabimo manj tekočine,

Pečenje pri nižji temperaturi (preprečitev prekomernega rjavenja).

yacon sirup

Yacon sirup

Še eno tekoče sladilo, ki pa ima bolj izrazit, karamelen okus in je temno rjave barve. Pridobiva se ga iz sladkih podzemnih gomoljev rastline yacon, ki raste v južnoameriških Andih in je bližnji sorodnik sončnice. Večino sladkorjev v yacon sirupu predstavlja inulin, kompleksen sladkor, ki se v naših prebavilih ne razgradi in posledično tudi ne vsrka v krvni obtok. Čez večino prebavnega trakta prehaja nedotaknjen, v debelem črevesju pa predstavlja hrano koristnim črevesnim bakterijam, zaradi česar velja yacon za prebiotik. Odlično se obnese pri pripravi domače čokolade (v ta namen ga zmešamo skupaj s stopljenim kakavovim maslom in kakavom v prahu), za slajenje toplih napitkov, v presnih ali pečenih sladicah ali kot namaz na kruhu.

kokosov sladkor

Stevia

Vrsto Stevia rebaudiana, splošno znano kot sladki list, sladkorni list ali preprosto stevia, veliko gojijo zaradi njenih sladkih listov. Kot sladilo in sladkorni nadomestek se okus stevie pozneje začuti in dalj časa traja kot okus sladkorja, čeprav imajo nekateri ekstrakti stevie kisel priokus pri visokih koncentracijah.

Z izvlečki, ki vsebujejo steviol glikozid in so do 300-krat slajši od sladkorja, je stevia pritegnila pozornost, ko se je povečalo povpraševanje po hrani z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in sladkorjev. Ker ima stevia zanemarljiv učinek na glukozo v krvi, je uporabna kot sladilo za ljudi, ki morajo pri prehrani paziti na ogljikove hidrate.

Fresh and dry Stevia Rebaudiana

Dostopnost stevie se razlikuje od države do države. V nekaj državah je kot sladilo dostopna že desetletja ali stoletja; tako se stevia široko uporablja kot sladilo na Japonskem, kjer je dostopna že desetletja.

Sedanje raziskave so ocenile njene učinke na debelost in povišan krvni tlak. Stevia ima zanemarljiv učinek na povišanje glukoze v krvi, in lahko poveča glukozno toleranco. Lahko je koristna kot naravno sladilo za diabetike in druge, ki se držijo diete z nadzorovano vsebnostjo ogljikovih hidratov-kontrolirane diete.

[wp_ad_camp_1]

Sladkor kokosove palme

Iz rastlinskih sokov kokosovih cvetov pridobivajo sladek kokosov sirup, ki ga s segrevanjem predelajo v kristalno obliko. Končni izdelek, sladkor kokosove palme, se tako nahaja v trdni granulirani obliki, ki tako po izgledu kot po okusu spominja na rjavi sladkor.

Njegova prednost je v bogati vsebnosti mineralov, saj v primerjavi z enako količino rjavega sladkorja vsebuje približno dvakrat več železa, štirikrat več magnezija in desetkrat več cinka, bogat pa je tudi z vitamini B1, B2, B3 in B6. Uporabljamo ga za slajenje toplih in hladnih napitkov, pri peki peciva in piškotov, pripravi sladic in sladkih namazov, potresemo ga lahko po sadni solati ali pa z njim spečemo in napolnimo palačinke.

Skratka izberite si priljubljeno naravno sladilo. Zdravo, naravno in boljše kot beli sladkor.