Sreče se ne da dobiti na recept…

Kaj pravzaprav je sreča? Ste srečni? Bi bili radi srečni? So srečni ljudje okoli Vas?

Dostojevski je dejal…človek je nesrečen, ker ne ve, da je srečen!

Tisti, ki v življenju samo jemljejo ponavadi niso srečni, srečni so tisti, ki dajejo!

Tok življenja pluje svojo pot. Človek se prej ali slej postavi nazaj na noge. Zato se poskusite čimveč smejati, ostanite pozitivni, sanjajte in upajte. Naj Vas osreči sončen dan, dišeča skuhana kavica z ljubeznijo, pogovor s prijateljem, drobni in magični trenutki…

Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Glede pomena sreče v življenju posameznika obstajajo različna, nasprotujoča si mnenja, predvsem zaradi različnih meril in subjektivnega razumevanja, na podlagi česar definiramo srečo.

Srečo definirajo kot oceno afektivnega in kognitivnega v življenju posameznika, ki je sestavljena iz splošnega zadovoljstva z življenjem, prisotnosti pozitivnih vplivov in odsotnosti negativnih.

Sreča je opredeljena tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer kot razmeroma “trajno stanje velikega duševnega ugodja.

Za srečno življenje naj bi bili vzrok tudi trije dejavniki: občutek veselja, doživljanje smisla življenja in denar, katerih vpliv sta preučevala King in Napa. Ugotovila sta, da sta dejavnika občutek veselja in doživljanje smisla življenja zelo pomembna, saj so si udeleženci v raziskavi želeli imeti tako življenje in so ga tudi ocenjevali kot moralno dobro. Vpliv denarja se je pokazal kot nepomemben za študente, pri starejših ljudeh pa je imel le manjšo vlogo za doživljanje srečnega življenja, kar pomeni, da denar ljudem večinoma ni zares ključen za srečo.

Na doživljanje sreče in dobro počutje pa ne vplivajo samo posameznikova čustvena stanja temveč tudi družbeno vrednotenje čustev, kar so preučevali v globalno razširjeni raziskavi. Ugotovili so, da so ljudje bolj zadovoljni in pogosteje doživljajo pozitivna čustva v državah, kjer so le-ta bolje vrednotena. Pri ljudeh, ki pa so nagnjeni k pogostejšemu doživljanju negativnih čustev, pa družbeni okvir nima tako velikega vpliva. A vseeno ne smemo zanemariti te pomembne ugotovitve, da tudi socialno okolje do neke mere vpliva na doživljanje sreče.

Vsak posameznik skozi vse življenje doživlja različne pozitivne izkušnje, ki so lahko čisto vsakdanje in se dogajajo na dnevni ravni, ali pa gre za izredne dogodke, ki se zgodijo redko.

Skupno vsem tem pozitivnim izkušnjam pa je, da vse prispevajo k posameznikovi sreči, nekatere bolj, nekatere manj. Študija, ki sta jo izvedla Bhattacharjee in Mogilner je preučevala, kateri pozitivni dogodki najbolj prispevajo k sreči posameznika.

Pozitivne izkušnje sta razdelila v dve skupini: običajne oziroma vsakdanje (torej tiste, ki se pojavljajo pogosto) in nenavadne oziroma nevsakdanje (torej tiste, ki niso značilne in se pojavljajo redko). Udeleženci v raziskavi so morali opisati njihovo vsakdanjo ali pa nevsakdanjo izkušnjo ter oceniti, kako močno jih je ta izkušnja osrečila. Rezultati so pokazali, da so nenavadne izkušnje bolj osrečile mlajšo populacijo, medtem ko pri starejši pomembne razlike med nivojem veselja zaradi običajnega ali nevsakdanjega dogodka ni bilo.

Zanimiv je bil tudi rezultat, ki je pokazal, da se je nivo veselja zaradi običajnih izkušenj z leti višal. Psihologi so tako prišli do ugotovitve, da starost vpliva na vrsto izkušnje oziroma dogodka, ki bolj prispeva k posameznikovi sreči.

Nevsakdanje izkušnje, ki so bolj redke in se zgodijo izven vsakodnevne rutine, ujamejo posameznikovo pozornost in prispevajo k njegovi sreči v vseh življenjskih obdobjih. Vsakdanje izkušnje pa so glede na rezultate spregledane, ko se zdi posamezniku prihodnost brezmejna, vedno večjega pomena za srečo pa postanejo, ko začnejo ljudje tekom staranja spoznavati, da so jim dnevi šteti.

Kako učinkujejo različni vzgojni stili in prijateljstva na blagostanje adolescentov z vidika samospoštovanja, zadovoljstva z življenjem in subjektivne sreče, je preučevala hrvaška študija. Avtorja sta jih po Baumrindu razdelila na avtoritativni, avtoritarni in permisivni stil, ločeno pa preučevala stile mater in očetov. Večina 401 udeležencev je svoje starše opisalo kot avtoritativne.

Rezultati so dalje pokazali neodvisnost vzgojnih stilov in prijateljstva na blagostanje mladostnikov. Najsrečnejši so bili tako po pričakovanjih otroci avtoritativnih staršev, najmanj pa otroci avtoritarnih staršev, saj se tak stil pogosto povezuje z nižjim samospoštovanjem, zadovoljstvom z življenjem in srečo, predvsem zaradi svoje neodzivnosti in enostranskosti odločitev.

Na adolescente in njihovo oceno življenja kot celote tako močno vpliva vedenje staršev, odnosi s prijatelji pa influirajo njihove ocene količine lastne sreče. Raziskovalca sta v ospredje nadaljnjih študij postavila problematiko posameznih značilnosti vzgojnih stilov in uporabo longitudinalnih študij za opazovanje sprememb v pomembnosti staršev in vrstnikov v kasnejšem mladostništvu, navedla pa, da bi bilo smiselno upoštevati tudi druga razmerja, ki v času mladostništva pridobivajo na pomembnosti (npr. romantična razmerja).

Sreča je v veliki meri odvisna od pozitivnih izhodov v službi ali šoli. Če je oseba veliko nagrajevana ali ima dobre ocene je bolj srečna. Tudi je sreča odvisna od sposobnosti osebe za opravljanje dela in šolskih nalog. Neuspeh v šoli in službi je veliki stresor, in zmanjšuje občutek sreče pri neuspešnih osebah. V takih primerih se pa osebe z visoko stopnjo samozavestja lažje izogibajo občutku nesreče ker več zaupajo vase, in verjamejo da bodo, ne-glede na situacijo, prišle do svojih ciljih.

V univerzitetnem okolju je en izmed najbolj pomembnih dejavnikov kateri vplivajo na srečo možnost zaposlitve po opravljenem študiju. Ta je v ozki zvezi tudi z zagotavljanjem finančne varnosti v odraslosti. Študentje ki bolj skrbijo za svojo finančno prihodnost so tudi bolj nesrečni od tistih kateri sploh ne skrbijo.

Več raziskav je pokazalo pozitivno povezanost z zadovoljstvom v spolnosti in srečo v partnerski zvezi. Ugotovili so, da so srečnejši tisti ljudje, ki imajo več kakovostnih spolnih odnosov. Kakovost določajo tudi naslednji kriteriji: dovolj predigre, fizična in čustvena zadovoljitev, vznemirjenost ob seksu, partner pa mora vedeti tudi, kako zadovoljiti drugega med dejanjem. Za večji občutek sreče je bolje, da imamo enega samega partnerja, kot pa dva ali več hkrati.

KAKO DO VEČ SREČE?

Naredili smo pregled strokovnih člankov o sreči (250) in povzeli najboljše nasvete.

Preberite jih, uporabite jih, prenesite v svoje življenje in delite z drugimi!

1. TEHNIKE, DA BOSTE SREČNI SAMI S SEBOJ!

– Spremenite vaše napake, ki jih počnete sebi ali drugim

– Rešite zamere, ki jih gojite do drugih

– Poglobljeno razmislite in napišite tri stvari, ki jih imate radi pri/v/na sebi

– ‘Izpraznite svojo glavo’ preden boste pričeli z aktivnostmi doma ali v službi

– Pozabite na preteklost in se osredotočite na prihodnost.

[wp_ad_camp_1]

2. TEHNIKE, KI VAM BODO POMAGALE NAJTI SMISEL in NAMEN do SREČNEJŠEGA ŽIVLJENJA

– Naključno naredite nekaj dobrega vsak dan

– Naredite spisek, kaj je za Vas v življenju resnično pomembno

– Poiščite nove hobije in vključite v njih vaše bližnje in prijatelje

– Bodite dobrodelni in podpirajte prostovoljstvo

3. TEHNIKE, KI VAM BODO POMAGALE DO BOLJ SREČNEGA PARTNERSKEGA ODNOSA

– Pogovarjajte se o problemih, željah in rešitvah – realizirajte jih

– Posvetite se partnerju in mu prisluhnite (naučite se poslušati)

– Bodite romantični in presenetite partnerja z drobnimi pozornimi presenečenji

– Prijaznost, duhovitost, odkritost, poštenost, zaupanje in zvestoba so ključ do srečne zveze!

4. KAKO BITI BOLJŠI STARŠ?

– Izobrazite in naučite se biti boljši starš

– Ne ponavljajte slabih vzorcev in navad vaših staršev. Bodite boljši

– Vsak teden skličite družinski sestanek in se pogovorite o težavah

– Bodite inovativni, veliko stvari počnite skupaj in hodite ven v naravo..potujte in raziskujte.

5. ZDRAVI NAČINI DO VEČ SREČE

– Pričnite z obdelovanjem vrta, pridelujte lastno zelenjavo in sadje

– Izogibajte se nezdravi hrani in kupujte lokalno&ekološko

– Prenehajte kaditi in piti

– Pričnite z vajami za sproščanje na vrtu, v parku ali naravi

– Občasno vzemite dopust in pojdite na sproščujoče počitnice

KAKO DO VEČ SREČE?

– Izpolnjujte obljube (drugače ne obljubljajte)

– Izogibajte se negativnih&opravljivih ljudi. Ne potrebujete jih v vašem življenju

– Delajte dobro, bodite dobri do bližnjih in mimoidočih.

Predvem pa se imejte radi, radi imejte druge in delite nasmeh&dobro voljo z vsemi!

Poiščite srečo v malenkostih in sreča Vas bo spremljala vse življenje :)