Slika 1Rastlina komarček (znanstveno ime Foeniculum Vulgare) ima več imen, in sicer je znan pod imeni sladki in navadni komarček, koromač, koperc in fenkel. Sladki in navadni komarček pa nista ena in ista rastlina. To sta dve sorodni, a vseeno povsem različni rastlini.

Navadni komarček se uporablja kot začimbnica, goji se ga zaradi semen, ki so zelo aromatična ter zaradi stebel z listki, sicer pa raste predvsem divje v naravi. Bolj poznan in bolj vsestransko uporaben je sladki komarček, ki je zelenjadnica in se zaradi zelo okusnega gomolja goji na domačih vrtovih.

Velike in debele gomolje sladkega komarčka se pridela le v suhih krajih, ki imajo apnenčasto zemljo in kjer sonce sproti suši zemljo, tudi kadar jo zelo namočijo poletne nevihte.

V kolikor želimo, da bo letina kar čim bolj bogata, moramo že jeseni ustrezno pripraviti tla, kjer bomo sladki komarček vzgajali. Spomladi se najprej pridela zgodnje zelje ali solata ter nadzemna kolerabica. Nato tla zgolj plitvo prekopljemo, dobro zalijemo in jih na tak način pripravimo za sladki komarček. Vzgajamo ga lahko iz sadik, sadike presadimo, ko so velike približno 15 cm.

Lahko jih kupimo v vrtnarijah ali jih vzgojimo sami, lahko pa ga tudi posejemo v zemljo za pikiranje in setev, ko je temperatura okoli 20 °C. Torej, če ga želimo sejati na gredico, smemo to narediti šele v začetku junija, če pa ga sejemo prezgodaj, nam rad zacveti. Pomembna je tudi razdalja med sadikami, ta mora biti od 30 do 50 cm med sadikama, sicer bo potrebno redčenje posevka. Pozorni moramo biti tudi na to, da ga ne smemo saditi ali sejati v bližino nekaterih drugih rastlin, kot je to npr. koriander in koper, saj bi lahko prišlo do medsebojnega opraševanja. Najpogosteje sladki komarček doseže višino le okoli 40 cm, lahko pa tudi precej višje, zato moramo biti pozorni na to, kam ga posadimo ali posejemo.

Slika 2

Komarček je najboljša rešitev za otroške prebavne težave

Komarček so poznali že starodavni egipčanski, grški in rimljanski zdravilci. V obliki gojene rastline so komarček po Evropi razširili Rimljani, prvotna domovina komarčka pa so južni deli Evrope in jugozahodne Azije. Legenda govori, da so se Grki in Perzijci pri svoji zgodovinski bitki na Maratonskem polju bojevali na polju, kjer je na sredini uspeval komarček. Po grški mitologiji naj bi bil komarček zelo priljubljena rastlina starogrškega boga vina in dobre pijače Dioniza. Svoje znanje pa naj bi grški bogovi ljudem posredovali skozi votlo komarčkovo steblo.

Slika 3

Vse tri starodavne nacije so komarček uporabljale v čaju in tudi kot afrodiziak, saj naj bi povečeval spolno slo tako pri ženskah kot tudi moških, saj vsebuje spojine, ki posnemajo estrogen. Estrogen je steroidni hormon, ki se z osemnajstimi ogljikovimi atomi sintetizira v jajčnikih pri ženskah, nekoliko manj pa v moških modih. Komarčkova zrna pa so med cerkvenimi obredi žvečili tudi puritanci – člani sekte angleške protestantske cerkve v 16. in 17. Stoletju, zato so jih imenovali mašna semena.

 

Čaj iz zmletih in zmečkanih komarčkovih semen zelo pomaga pri napihnjenosti otrok in je zato najboljša rešitev za otroške bolezni. Prav tako pomaga proti kašlju, spodbuja tek, pospešuje prebavo, je odličen čaj za pomiritev, izločanje seča ter je tudi odličen blažilec krčev. Če ga kombiniramo z medom, sprošča sluz pri kašljanju in je odličen za grgranje pri bolečinah v grlu.

 

Komarčkov čaj je odličen za preventivo, saj dobro deluje proti bakterijam, ki povzročajo črevesna vrenja, pospešuje in uravnava delovanje želodca, razkužuje dihala in prebavila, rahlo odvaja vodo iz telesa in pospešuje tvorbo mleka in izzove menstruacijo. Pomaga tudi pri zniževanju krvnega tlaka, pri urejanju prebave in delovanju prebavnega sistema, pri prehladu pa olajša izkašljevanje. Surov pa je odlično sredstvo za čiščenje zob.

Sladki komarček je močan antioksidant in je zato uspešen protistrup pri zastrupitvah z jodom, ustavi namreč kolcanje in bruhanje. Vitamina C vsebuje dvakrat več od pomaranč, vsebuje pa tudi precej vitaminov A in E, beta karotina, pa tudi minerale (magnezij, cink, kalij, železo in kalcij) in vlaknine.

Komarčkov čaj

Komarčkov čaj pripravljamo iz listov rastline, ki jih lahko trgamo skozi celo rastno dobo, pozorni pa moramo biti, da jih z rastline ne odtrgamo preveč na enkrat. Za pripravo čaja listom dodamo tudi plod rastline, ki ga odtrgamo, ko le–ta postane rumenorjave barve. Vse skupaj pustimo 4–6 dni na zračnem prostoru, da se posuši. Nato vse skupaj zdrobimo in zmeljemo, da dobimo mešanico, ki jo nato uporabljamo za čaj. Tako pripravljeno mešanico za čaj hranimo v temnem, hladnem in suhem prostoru.

Čaj pripravljamo kadarkoli želimo in, kot že omenjeno, ga lahko uporabljamo preventivno za naše zdravje in ga kot takega lahko pijemo vsak dan. Lahko pa ga uporabljamo kot zdravilo za različne že opisane bolezni. Pripravimo ga tako, da zavremo vodo, ki jo zgolj prelijemo čez mešanice čaja. Za otroke damo 1–2 žlički čaja in prelijemo s ¼ litra vroče vode, za odrasle pa vzamemo enako količino vode, vendar 3–4 žličke čaja. Tako otroci kot odrasli lahko popijemo 2–3 skodelice oz. 4–6 dcl čaja na dan.

 

Uporaba sladkega komarčka pri kuhi

Uporabna je cela rastlina. Svež gomolj sladkega komarčka lahko narežemo in ga kombiniramo s solato ali pa ga jemo kot samostojno jed. Ker je za komarček značilno, da uravnava prebavo in delovanje prebavnega trakta, se ga dodaja tudi k mastnim in nasitnim jedem. Skuhan komarček in zmehčan na sopari lahko uporabljamo tudi kot samostojno jed, ki jo lahko začinimo s kislo smetano ali olivnim oljem ter po vrhu potresemo še na drobno narezane komarčkove lističe. Uporabljamo ga lahko kot prilogo pri mesnih in tudi pri ribjih jedeh, lahko pa tudi kot dodatek k maslu, majonezi, solatnim prelivom in različnim omakam. Semena lahko uporabimo tudi kot začimbo za juhe in omake, še posebej pa so semena komarčka dobra v polnozrnatem kruhu. Komarček ima pogosto odebeljene mesnate listne peclje, ki so primerni za različne solate, juhe, rižote in kot dodatek tudi k ribjim in mesnim jedem.

Popečeni komarček s krompirjevo omako

Za pripravo krompirjeve omake na olivnem olju prepražimo čebulo in ji dodamo na koščke narezan krompir ter vse skupaj zalijemo z zelenjavno juho. Vse skupaj začinimo s kumino, soljo in majaronom ter kuhamo do mehkega. Ko je kuhano, dodamo nastrgan muškatni orešček ter nato vse skupaj zmešamo do gladke omake, kar nam bo najlažje uspelo, če mešamo s paličnim mešalnikom. Na koncu lahko po okusu dodamo sojino ali kislo smetano.

Sestavine za krompirjevo omako:

  • 50 g čebule
  • 120 g krompirja
  • olivno olje
  • 350 ml zelenjavne jušne osnove
  • sol
  • kumina
  • majaron
  • muškatni orešček.

 

Popečeni komarček pripravimo tako, da gomolju odstranimo zeleni del in ga prihranimo za dekoracijo. Odstranimo tudi koren, preostali del pa po dolgem razrežemo na debelino 1 cm, dodamo prepolovljeno šalotko ter vse skupaj prepražimo na olivnem olju. Dodamo komarčkova semena, malo soli in vse skupaj dobro popečemo z obeh strani ter nato vse skupaj zalijemo z zelenjavno juho in kuhamo dokler vsa zelenjavna juha ne povre. Vmes dodamo še malo vina in pokapamo z limoninim sokom.

Sestavine:

  • 4 komarčki (400 g)
  • 1 dcl belega vina
  • 150 g šalotke
  • olivno olje
  • 125 cl zelenjavne jušne osnove
  • sok 1 limone
  • komarčkova semena
  • sol

 

Španska komarčkova solata

Dvema gomoljema komarčka odstranimo trše zunanje liste, ki jih operemo in razrežemo. Iz balzamičnega kisa, gorčice, pomarančnega soka, olivnega olja, soli in popra naredimo preliv, ki ga vmešamo v solato in takoj postrežemo.

Avtor: TVM