Rota virus je najpogostejši razlog za drisko pri otrocih mlajših od pet let. Globalno je okužba z rota virusom letno kriva za 450. 000 tisoč smrti otrok mlajših od pet let, večinoma v državah s nižjim ekonomskim standardom in slabšimi higienskimi razmerami.

Rotavirus je dvo verižna RNA molekula, ki sodi v skupino reovirusov. Gledano pod elektronskim mikroskopom je virus oblikovan kot kolo, od tod tudi ime, saj rota v latinščini pomeni kolo.

Rotavirsu se lahko prenaša preko okužene vode, hrane, rok, površin in preko aerosolov, ki nastanejo pri bruhanju.

Zaradi obstojnosti pri nizkih vrednostih pH ostanejo rota virusi kužni po prehodu želodčne vsebine in uspešno povzročijo okužbe v spodnjem prebavnem traktu.

Ko se človek prvič okuži z rota virusom navadno zboli z značilnimi kliničnimi znaki: vročina, slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu… Kasneje je okužen človek pogosto asimptomatski (brez znakov okužbe), vendar je tak človek kljub vsemu prenašalec okužbe na ostale ljudi.

Hospitalizacija otroka je navadno potrebna v primeru hujše dehidracije, ko je tekočine in elektrolite potrebno nadomeščati paraenteralno. Ustrezna hidracija otroka običajno vodi v pozitivni izid, a se zaradi posledice okužbe pojavljajo smrti tudi v razvitih državah. Poudariti je potrebno, da mora oboleli v času okužbe ostati doma in ne sme obiskovati kolektivnega varstva (vrtec) ali hoditi v službo, saj je okužba visoko nalezljiva.

ZNAKI DEHIDRACIJE PRI OTROKU

Največjo nevarnost predstavlja dehidracija, zato je pomembno, da prepoznamo znake dehidracije pri otroku, ki so: otrok je žejen, ustna sluznica je suha, ustnici živo redči, oči vdrte, pri dojenčku je velika mečava vdrta, jezik je lepljiv, otrok manj ali nič ne urinira. Nato otrok postane razdražljiv, apatičen, slabo sodeluje, je zaspan, kožna guba se počasi izravna, dihanje je globoko in pospešeno, prav tako srčni utrip.

Obisk zdravnika je nujen, če opazimo kakšnega od prej naštetih znakov. Zdravnik se nato odloči ali se otrok lahko zdravi doma ali potrebuje sprejem v bolnišnico in nadomeščanje tekočine paraenteralno (v žilo – infuzijio). Obisk  zdravnika je smiselen v primeru, da okužba traja dlje kot 3 dni, če visoka telesna temperatura vztraja, kljub aplikaciji ustreznih zdravil in v primeru, da otrok dlje časa neutolažljivo joka. Statistično gledano vsaka 50 okužba vodi v dehidracijo, ki je posledica bruhanja in driske.

Če je otrok dojen, je z dojenjem potrebno nadaljevati in povečati dnevno število dojenj. V primeru pa da je otrok hranjen z mlečno formulo, v času prebolevanja okužbe mlečne formule ne menjamo. Pri otroku, ki že uživa normalno mešano hrano posebna dieta ni potrebna. Odsvetuje se le mastna hrana in pitje gaziranih pijač, saj povzročajo napetost v trebuhu. Obolelemu skušamo nuditi hrano, ki si jo želi.

Priporoča se uživanje vode, nesladkanega čaja, juhe in rehidracijske raztopine. Pomembno je, da otroku tekočino ponujamo večkrat dnevno v manjših količinah, saj lahko prevelika količina sproži bruhanje. Pijačo mu lahko ponujamo po žlički ali pa mu jo pripravimo v njegovo najljubšo stekleničko ali kozarec in ga seveda tekom dneva stalno opominjamo kako pomembno je, da spije dovolj tekočine.

NEGA KOŽE 

Koža dojenčka oz. malega otroka se še razvija, je nežnejša in precej tanjša, kot pri odraslem človeku. Zaradi driske je koža pod pleničko stalno v stiku z izločki, ki so za kožo agresivni in lahko povzročijo vnetje kože pod pleničko. Da preprečimo neprespane noči in jokavost dojenčka je potrebna precejšna mera natančnosti in potrpežljivosti. Koža pod pleničko je topla, vlažna in razdražena. Zmanjšana kislost omogoča aktiviranje encimov v blatu, ki nato poškodujejo kožo. V začetku je koža rdeča in vlažna, kasneje postane suha in luskasta, pojavijo se lahko mehurji, stanje se lahko poslabša.

Za čiščenje ritke se svetuje uporaba neagresivnih sredstev, najbolje je uporabiti bombažne krpice in čisto mlačno vodo. Očiščeno ritko po umivanju dobro osušimo. Priljubljeni robčki za enkratno uporabo pogosto vsebujejo številne dodatke, dišave, ki lahko poslabšajo stanje vnete ritke. Robčke uporabimo le, kadar nam čista voda ni dosegljiva… Za  nego občutljive otroške kože pod plenicami se lahko uporablja hladilno mazilo, ki kožo varuje pred škodljivimi vplivi izločkov in vlage pod mokrimi plenicami ter preprečuje in blaži draženje kože in rdečico.

BLAŽJE VNETJE

V začetni fazi v večini primerov zadostuje pravilna nega in higiena. Pri blažjih vnetjih si lahko pomagamo z uporabo mazil, ki pomirjajo vneto kožo, jo ščitijo pred draženjem ali pospešujejo obnavljanje&celjenje kože (posvetujte se v lekarni).  V hujših primerih ali kadar pride do okužbe z drugimi organizmi, je potrebno zdravljenje pod zdravniškim nadzorom.

HUJŠE VNETJE

Kadar so težave posledica zunanjega draženja, ko je ritka zelo vneta in rosi, se lahko uporabi obkladke s fiziološko raztopino. Po presoji zdravnika boste morda morali uporabiti kortikosteroidno kremo z zmernim učinkom. Čez noč pa kožo lahko zaščitite z mazilom , ki vsebuje cinkov oksid.

Obisk pri pediatru je potreben v vsakem nejasnem primeru oziroma, če izpuščaj ob aplikaciji obkladkov in zaščitnih ter negovalnih mazil ne mine v nekaj dneh.

UMIVANJE ROK

Najpomembnejši in hkrati najpreprostejši ukrep preprečevanja okužbe je umivanje rok s toplo tekočo pitno vodo in milom. Roke je potrebno umivati večkrat dnevno in sicer vedno pred jedjo, pred pripravo hrane, po kihanju/kašljanju, kadar so vidno umazane ter po obisku stranišča. Smiselno je, da si po prihodu domov (iz službe, šole, vrtca, opravkov…) umijemo roke in na ta način zmanjšamo možnost prenosa okužbe.

Roke je potrebno umiti natančno, najbolje je da vedno uporabljamo enak vrsten red gibov, saj na ta način ustvarjamo rutino in umijemo vse predele rok. Najpreprostejši način umivanja rok: drgnemo dlan ob dlan, blazinice nohtov ob dlan, palec, medprstni prostori, hrbtišče dlani ter zapestje. Če se doma za sušenje rok vsi uporabljajo isto brisačo je smiselno, da jo menjamo vsak dan. Če imamo možnost je iz higienskega vidika bolje uporabljati papirnate brisače, a je to iz druge strani neekološko in neekonomično.

Za čas, ko nimamo na volje tekoče čiste vode je priporočljiva uporaba razkužila za roke. Dandanes so praktično na vsakem koraku na voljo razkužila za roke v majhnih, praktičnih embalažah, ki jih lahko shranimo v torbico/nahrbtnik. Pri nakupu je pomembno, da smo pozorni, da je razkužilo tudi virucidno (uničuje viruse).

Eden izmed učinkovitih preventivnih ukrepov proti okužbi z rotavirusom pa je tudi cepljenje.

Prvo cepivo  proti rotavirusnim okužbam (RotaShied) je bil v svetu na voljo leta 1998 in je bilo namenjeno rutinskemu cepljenju otrok. Zaradi varnostnih razlogov je bilo cepivo v letu 1999 ukinjeno. Leta 2006 je na tržišče prišlo novo cepivo, ki ga priporoča tudi  Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

SZO je ugotovila, da so se hospitalizacije, ki so bile posledica okužbe z rotavirusom zmanjšale za 16% v letu 2007 in 45% v letu 2008 v primerjavi z letom 2006. Raziskovalci so v Združenih državah Amerike ocenili, da je cepljenje preprečilo 55 000 hospitalizacij v letu 2008.  da so zaradi cepljenja v letu 2008 zmanjšali število hospitalizacij zaradi rota virusa za 55 %

Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva, da bi bilo cepivo na voljo vsem otrokom tega sveta, predvsem pa se trudi povečati ozaveščenost o pomenu cepljenja v državah v razvoju. Mehika je bila ena prvih držav, ki je uvedla rutinsko cepljenje otrok. V letu 2009 je znižala smrtnost zaradi driske v ciljni skupini (otroci mlajši od 11 mesecev) za 40% ter med otroci med 1 in 2 letom za 30%. Dejstvo je, da je smrtnost padla tudi v delu populacije, ki ni bila cepljenja, kar kaže da kolektivna zaščitenost koristi tudi necepljeni populaciji, saj med populacijo kroži manj okužb, kar pomeni manjša možnost okužbe.

V Sloveniji so rotavirusne okužbe zelo pogoste. V letu 2014 je bilo prijavljenih 1982 obolelih (96/100.000), kar je nekaj več od petletnega povprečja (91/100.000). Večina pacientov je bila mlajših od 5 let. Okužbe so najpogostejše pozimi in zgodaj spomladi.

V Sloveniji sta na voljo dve cepivi. Cepi se otroka, ki je star vsaj 6 tednov ali več, zaključiti pa je potrebno do 6. meseca otrokove starosti. O varnosti in učinkovitosti zdravila pri starejših otrocih ni dovolj podatkov. Med prvim in drugim odmerkom morajo miniti vsaj štirje tedni. Cepivo se ne aplicira v obliki injekcij, ampak v obliki kapljic, ki jih otrok popije. Tak način cepljena je bolj varen, predvsem pa veliko bolj prijeten in neboleč za otroka. Po cepljenju se cepilni virus lahko izloča z blatom cepljenega otroka, še posebej okrog 7. dne po cepljenju. Osebe, ki skrbijo za otroka, ki je bil pred kratkim cepljen, morajo skrbeti za higieno in si po vsakem previjanju skrbno umiti roke.

Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi z rotavirusi traja vsaj 2 leti.
Po cepljenju imunski sistem (obrambni mehanizem telesa) ustvari protitelesa proti številnim tipom rotavirusov, ki najpogosteje povzročajo drisko. Protitelesa ščitijo le pred boleznijo, ki jo povzročajo ti tipi virusov in ne ščitijo pred drugimi povzročitelji bruhanja in driske.

[wp_ad_camp_1]

Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb povzročenih z najpogostejšimi tipi rotavirusov, ki povzročajo bruhanje in drisko. Raziskave so pokazale, da cepljenje prepreči več kot 80% vseh okužb z rotavirusi in več kot 90% resnih okužb povzročenih z rotavirusi. To pomeni, da se zaradi cepljenju znatno zniža potreba po hospitalizaciji zaradi okužbe z rotavirusi. Pri cepljenju proti rotavirusnim okužbam ne moremo govoriti o kolektivni zaščiti, ker niti po preboleli bolezni niti po cepljenju ni trajne imunosti in se z rotavirusi lahko okužimo večkrat.

Raziskave kažejo, da je cepivo varno. Cepljenih je bilo več kot 60.000 otrok v različnih državah po svetu. Kot vsa cepiva pa ima tudi to cepivo lahko neželene učinke. Najpogosteje so se pojavljali: izguba apetita, razdražljivost, povišana telesna temperatura, utrujenost, blaga prehodna driska oz. bruhanje, vendar pri zelo majhnem številu otrok.

S cepivom proti okužbi z rotavirusi se ne smejo cepiti otroci, če so imeli hudo alergijsko reakcijo po predhodnem cepljenju s tem cepivom ali imajo hudo alergijo na katerokoli sestavino tega cepiva. Ne smejo se cepiti otroci, ki so imeli črevesno zaporo, pri kateri se en del črevesja uviha v drugega ali so se rodili z nepravilnostjo prebavil ter otroci z resnimi motnjami oz. obolenji imunskega sistema. Cepljenje je potrebno odložiti pri otrocih z visoko telesno temperaturo in pri otrocih, ki imajo drisko oz. bruhajo.

Poleg cepiva proti okužbi z rotavirusi lahko otrok istočasno prejme tudi druga cepiva, ki so del programa cepljenja, kot so cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, cepivo proti hemofilusu influence tipa b, inaktivirano cepivo proti otroški paralizi, cepivo proti hepatitisu B in cepivo proti pnevmokoknim okužbam.

Viri:

http://www.gsk.si/uploads/knjizice/GSKrotavirusS.pdf

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/rotavirusi_vpr_in_odg_za_splet_2016.pdf

Rotaviroza (okužbe z rotavirusi)

http://www.historyofvaccines.org/content/articles/rotavirus

http://www.caringforkids.cps.ca/handouts/rotavirus

http://www.cdc.gov/rotavirus/about/symptoms.html

http://www.nhs.uk/Conditions/vaccinations/Pages/rotavirus-vaccine.aspx