Okužbe sečil oz. urinskega trakta (UTI) so okužbe, ki jih povzročijo mikrobi (organizmi, ki so premajhni, da bi jih videli brez mikroskopa) – glive, virusi in bakterije. Bakterije so najpogostejši povzročitelji okužb. Normalno telo bakterije, ki uspejo prodreti v notranjost, hitro odstrani. Včasih pa bakterije zaobidejo naravne telesne sposobnosti obrambe in povzročijo okužbo. Vnetje sečnice se imenuje uretritis, vnetje sečnega mehurja pa cistitis. Bakterije lahko po sečevodu potujejo do ledvic, vnetje ledvic se imenuje pielonefritis.

V osnovi okužbe sečil glede na tip okužbe delimo na simptomatske in nesimptomatske UTI. Nesimptomatske dalje delimo na: akutne, ponavljajoče se, kronične, zapletene in nezapletene. Okužbi zgornjih sečil sta: akutni in kronični pielonefritis, okužbi spodnjih sečil pa cistitis in uretritis.

Sečila so sistem, ki odstranjuje nepotrebne snovi in viške vode. Vključuje: dve ledvici, dva sečevoda, sečni mehur in sečnico. Ledvici sta parna organa v obliki fižola. Velikost ene je približno tako velika kot pest. Ledvici se nahajata pod rebri, vsaka na svoji strani hrbtenice v smeri sredine hrbta. V ledvicah se kri filtira, pri čemer se odstrani nepotrebne snovi in višek tekočine. Pripravljen urin nato od ledvic potuje proti cevkam imenovanim sečevod. Po sečevodu nato potuje dalje in se shrani v sečnem mehurju, ki ima obliko balona. Iz sečnega mehurja se urin izprazni preko sečnice. Pri samem praznjenju sečnega mehurja se mišice sfinktra sprostijo in urin preko sečnice steče iz telesa. Odprtina sečnice je na koncu penisa pri moških oz. na sprednji strani vagine pri ženskah.

Večino UTI (80-90%) povzročijo bakterije, ki živijo v črevesju. Najpogostejša povzročiteljica okužb je Eschericia coli (E.coli). Mikrobi imenovani Chlamydia in Mycoplasma lahko povzročijo vnetje sečnice in reproduktivnega sistema, ne pa tudi mehurja. Obe se lahko prenašata s spolnimi odnosi ter zahtevajo tudi zdravljenje pri spolnem partnerju obolele osebe.

BAKTERIJA	IZVOR BAKTERIJE
E.coli	Tanko črevo, debelo črevo
Klebsiella spp.	Zunanje spolovilo
Proteus sp.	Sečnica, bolnišnično okolje
Enterococcus sp.	Tanko črevo, debelo črevo
Serratia sp.	Zunanje spolovilo
S. saprophyticus	Tanko črevo, debelo črevo
S.epidermidis	Zunanje spolovilo, koža, distalni del sečnice
Pseudomonas sp.	Črevo
Acinetobacter sp.	Bolnišnično okolje

 

Urinski trakt ima več sistemov, ki preprečijo okužbe. Mesta, kjer je sečevod povezan z mehurjem delujejo kot enosmerne poti, ki preprečijo, da bi se urin vrnil nazaj proti ledvici, prav tako je pomembno uriniranje, ko se mikrobi sperejo iz telesa. Pri moških žleza prostate proizvaja in izloča snovi, ki upočasnijo rast bakterij. Pri obeh spolih okužbe preprečuje tudi imunska obramba. Določene bakterije imajo veliko sposobnost, da se lahko vežejo na dele trakta.

Okužbe sečil spadajo med druge najpogostejše okužbe v telesu, ki zahtevajo obravnavo 8,1 milijona bolnikov v enem letu. Za okužbe so bolj dovzetne ženske, eden od vzrokov zakaj so ženske bolj dovzetne, je ta, da je sečnica pri ženskah bistveno krajša, kar bakterijam omogoči hitrejši dostop do mehurja. Pri ženskah je tveganje, da bodo imele okužbo več kot 50%. Pri moških so okužbe manj pogoste, kljub temu pa so lahko resne.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Tveganje za pojav okužbe sečil imajo vsi ljudje, čeprav obstajajo skupine, ki so zanje bolj dovzetne. Ljudje, ki imajo poškodbe hrbtenjače ali poškodbe živcev v okolici mehurja imajo težave pri popolnem praznjenju sečnega mehurja, kar omogoči rast bakterij v urinu, ki se zadržuje v mehurju. Večje tveganje za okužbe se pojavlja pri tistih, ki imajo kakšno nenormalnost urinskega trakta, ki omejuje pretok urina –npr.  ledvični kamni ali povečana prostata. Prav tako so za okužbe dovzetnejši sladkorni bolniki ter bolniki, ki imajo težave z naravnim obrambnim sistemom telesa.

Starost v letih	Ženske (% pojavnosti)	Moški (% pojavnosti)
<1	Anatomske ali funkcionalne nenormalnosti (1%)	Anatomske ali funkcionalne nenormalnosti (1%)
1 – 5	Prirojene nenormalnosti; vezikoureteralni refluks (4,5%)	Prirojene nenormalnosti; obrezan penis (0,5%)
6 – 15	vezikoureteralni refluks (4,4%)	vezikoureteralni refluks (0,5%)
16 – 35	Spolni odnosi, uporaba diafragme, spermicidni geli,predhodne okužbe sečil (20%)	Anatomske urološke nenormalnosti, rektalni spolni odnosi (0,5%)
36 – 65	Ginekološke operacije, premiki mehurja, predhodne okužbe sečil (35%)	Povečanje prostate, operacije, ovire, katetri (20%)
>65	Pomanjkanje estrogena, izguba vaginalnih laktobacilov (40%)	Vse zgoraj našteto, inkontinenca, dolgotrajna uporaba katetra (35%)

 

Spolni odnosi lahko mikrobe iz vaginalne votline potisnejo do odprtine sečnice. Če imajo ti mikrobi posebne lastnosti, ki jim omogočajo preživetje v urinskem traktu, telo take mikrobe težje pravočasno odstrani, posledično hitreje pride do okužbe. Po spolnem odnosu ima večina žensk v svojem urinu veliko količino bakterij, večinoma pa jih telo brez težav odstrani v obdobju 24 ur. Tveganje za okužbe povečujejo tudi določene oblike za preprečevanje nosečnosti. Tako pri nekaterih ženskah določeni spermicidi (kemične metode kontracepcije, lahko v obliki krem, gelov in pen) dražijo kožo, kar poveča tveganje, da bodo bakterije prodrle v obdajajoče tkivo.

Uporaba diafragme lahko upočasni tok urina in omogoči bakterijam razmnoževanje. Uporaba kondomov je prav tako povezana s povečanim tveganjem za okužbe, najverjetneje zaradi povečanega draženja tkiva med spolno aktivnostjo. Uporaba spermicidov v kombinaciji z diafragmo ali kondomi lahko še dodatno poveča tveganje. Pogost vir okužb so tudi katetri ali cevi, ki se jih namesti v sečnico ali mehur. Katetri vplivajo na sposobnost telesa, da očisti mikrobe ir urinskega trakta. Potovanje bakterij preko ali okoli katetra jim omogoči vzpostavitev mesta, kjer lahko preživijo znotraj mehurja. Oseba, ki ne more urinirati na normalen način ali oseba, ki je nezavestna ali hudo bolna, pogosto potrebuje kateter več dni. Posledično se priporoča čim krajša uporaba katetrov.

Veliko žensk ima pogoste okužbe sečil. Pri približno 20% mladih žensk, ki je že imelo prvo okužbo, se bo okužba ponovila. Z vsako novo okužbo se tveganje za ponovno okužbo povečuje. Določene ženske imajo 3 ali več ponovitev okužb v enem samem letu. Kljub temu ima zelo malo žensk pogoste okužbe skozi celo življenje. Bolj pogosto imajo namreč ženske obdobje (1-2  let), ko so okužbe pogostejše, nato pa se pojavljanje okužb zmanjša ali celo preneha. Pri moških je tveganje za prvo okužbo manjše, vendar pa se tveganje za novo okužbo (po prvi okužbi) poveča, saj se lahko bakterije »skrijejo« globoko v tkivo prostate. Ponavljajoče okužbe so pogoste tudi pri sladkornih bolnikih.

Pri nosečnicah je tveganje za okužbe enako kot pri ostalih ženskah. Kljub temu je pomembno izpostaviti, da obstaja večja verjetnost, da se okužba, ki se pri nosečnici pojavi, premakne do ledvic. Raziskave kažejo, da se okužbe urinskega trakta pojavijo pri 4-5% nosečnic. Znanstveniki tako trdijo, da hormonske spremembe in spremembe mest delov urinskega trakta v času nosečnosti, olajšajo potovanje bakterij do sečevodov in ledvic, kar povzroči okužbo. Zato je pomembno, da zdravstveno osebje, predvsem v prvem trimesečju nosečnosti, redno spremlja tudi nivo bakterij v urinu.

Večina okužb ni resnih, določene pa lahko vodijo do resnejših težav, kot je vnetje ledvic. Kronično vnetje ledvic (okužbe, ki se pojavijo ali trajajo dalj časa) lahko povzroči trajne poškodbe, vključno z brazgotinami na ledvicah, slabšo funkcijo ledvic, visok krvni pritisk in druge težave. Določene akutne okužbe ledvic (okužbe, ki se zgodijo iznenada) lahko celo ogrozijo življenje bolnika, zlasti v primeru, ko bakterije vstopijo v krvni obtok, kar imenujemo septikemija.

SIMPTOMI

Simptomi UTI so različni in odvisni od starosti, spola in prisotnosti katetra. Med mlajšimi ženskami simptomi vključujejo: pogosto in intenzivno nujo po uriniranju ter boleč in pekoč občutek v mehurju ali sečnice med uriniranjem. Količina urina je lahko zelo majhna. Starejše ženske in moški so pogosto utrujeni, se tresejo in se na splošno počutijo šibke. Urin je lahko temen, vsebuje kri ali ima nenavaden vonj. Pri osebah s katetrom je lahko edini simptom vročina, ki je ne moremo pripisati nobenemu drugemu vzroku. Večinoma se sicer vročina ob okužbah ne pojavlja. Če se vročina pojavi, pomeni, da je okužba že dosegla ledvice ali prostato. Drugi simptomi vnetja ledvic vključujejo bolečino v hrbtu ali ob strani pod rebri, omotičnost in bruhanje.

DIAGNOZA

Postavljanje diagnoze temelji na testiranju vzorca urina bolnika, kjer se preverja predvsem prisotnost bakterij in krvnih celic. Pri tem je pomembno, da bolnik urinski vzorec zajame na primeren način, saj lahko sicer pride do kontaminacije vzorca z bakterijami, ki v urinu niso dejansko prisotne, tak rezultat pa je lažno pozitiven. Pravilen način odvzema urinskega vzorca je zajetje srednjega curka urina pri prvem jutranjem uriniranju. Najpogostejše bakterije, ki kontaminirajo seč so: S.epidermidis, Corynebacteria, Lactobacillus, G.vaginalis in različne anaerobne bakterije. Sam vzorec urina naj bi v laboratorij prinesli v obdobju ene ure po odvzemu (število bakterij se v pol ure že podvoji), saj celice v seču na sobni temperaturi propadejo. Kultura urina zdravniku pokaže katere bakterije so prisotne. Nato pa zdravnik predpiše ustrezno antibiotično zdravljenje.

Navodila za pravilen odvzem urina:

Odstranite prepucij z glavice spolnega uda z vlažnim zložencem z enkratnim potegom očistite glavico spolnega uda, ta postopek ponovite 3x Srednji curek seča oddajte v priloženo posodico, prvi in zadnji curek z mikcijo zavržite v straniščno školjko.

·         z eno roko razširite sramne ustnice ·         z enim namiljenim zložencem z enkratnim potegom od spredaj nazaj očistite spolovilo ·         z vlažnim zložencem z enkratnim potegom od spredaj nazaj očistite spolovilo, postopek ponovite 3x ·         s suhim zložencem z enkratnim potegom od spredaj nazaj osušite spolovilo ·         srednji curek seča oddajte v priloženo posodico, prvi in zadnji curek zavrzite z mikcijo v straniščno školjko

 

Urinski test nudi veliko informacij. Že iz barve (ali je temen ali svetel) urina lahko sklepamo koliko vode vključuje. Po navadi je urin bister, ob prisotnosti bakterij, krvi ali sluzi pa postane moten. Normalno urin nima močnega vonja, ob prisotnosti bolezni pa se to spremeni. Ob prisotnosti E.coli ima tako urin izrazito neprijeten vonj, pri sladkornih bolnikih pa bolj sladek. pH urina nam pove ali je urin bazičen ali kisel, na podlagi tega lahko zdravnik npr. pri ledvičnih kamnih pove, ali je potrebno urin ohranjati na kisli ali bazični ravni. Pri okužbah ledvic se pogleda tudi morebitno prisotnost proteinov v urinu. Proteini v urinu normalno niso prisotni, kadar jih detektiramo, to lahko kaže tudi na težave z ledvicami. Podobno je tudi z glukozo – prisotnost te v urinu lahko nakazuje na okvare in bolezni ledvic. Prisotnost UTI v telesu nam nakaže tudi prisotnost nitritov v krvi, ki so znak, da so v sečilih prisotne bakterije, ki proizvajajo poseben encim, ki lahko nitrat spremeni v nitrit.

Pomemben del urinskega testa predstavlja delež krvnih celic v urinu. Predvsem levkociti (bele krvničke) so v povišanih koncentracijah prisotni ob vnetnih procesih, torej tudi ob okužbi sečil z bakterijami. Normalne vrednosti levkocitov (število celic na 1 L krvi) so med 4-10 x 10⁹/L, o povišanih vrednostih govorimo, ko vrednost preseže 10 x 10⁹/L. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da so povišane koncentracije levkocitov normalno prisotne pri kadilcih, zato se pri njih vrednosti nekoliko prilagodijo. Normalno eritrociti (rdeče krvne celice) v urinu niso prisotne, zato je kri v urinu znak za alarm. Prisotnost eritrocitov tako nakazuje na vnetja, poškodbe ledvic, mehurja ali sečnice. Prisotnost bakterijskih, glivnih celic ali parazitov prav tako pomeni sum na okužbo sečil.

Ob prisotnosti različnih skupkov materialov, ki se tvorijo v cevčicah ledvic in se nato z urinom izperejo iz telesa, lahko na osnovi sestave teh skupkov ugotovimo za katero ledvično bolezen gre. Pri normalnih ljudeh se v urinu v izjemno majhnih količinah pojavljajo tudi kristali, če pa se njihovo število poveča, lahko postavimo sum na prisotnost ledvičnih kamnov.

Kadar se okužbe po ustreznem jemanju antibiotikov ne pozdravijo oz. kadar se okužbe ponavljajo, se bolnika napoti do urologa, ki je specializiran za bolezni sečil. Urolog nato opravi različne preglede, npr. pregled z ultrazvokom, da pridobi informacijo o stanju ledvic in sečnega mehurja, lahko se naredi rentgenski pregled – odvisno od tega za katero okužbo gre.

ZDRAVLJENJE

Če so težave s sečili manjše in trajajo le dan oz. dva, si lahko simptome blažite sami. V lekarnah so na voljo različni produkti, ki vsebujejo izvlečke zdravilnih rastlin. Najbolj raziskani zdravilni vrsti, ki ugodno vplivata predvsem na ledvice, sta vednozeleni gornik (pozor: uporabljati ga ne smejo nosečnice, doječe matere in otroci do 12.leta) in navadna zlata rozga. Oba delujeta protivnetno, pospešita izločanje seča in s tem spiranje sečnih poti, kar onemogoči razvoj bakterij. Če gre za stanje kroničnih vnetij se pred uporabo posvetujte z zdravnikom. Ob težavah z ledvičnimi kamni ima koristne učinke čaj iz gladeževe korenine, ki mu dodamo poprovo meto. Pri vnetju mehurja in sečnice preventivno deluje plod veleplodne mahovnice (ameriške brusnice). Priporoča se tudi pitje različnih čajev, npr. šipka, čaja iz listov kopriv, zeli njivske preslice, korenin pravega peteršilja, korenin navadnega gladeža, listov navadne breze, korenin luštreka in zeli golega kilavca.

Obisk zdravnika pri sumu na okužbe sečil je nujen v primeru, da v urinu opazite kri, imate močne bolečine in ob tem še povišano temperaturo. Obisk je priporočljiv tudi za starejše osebe (>65 let), ki imajo diabetes, ledvične kamne ali ponavljajoča vnetja. Vedno morajo zdravnika obiskati nosečnice in otroci do 12.leta starosti, kjer lahko nezdravljene okužbe pustijo trajne posledice in vodijo v neželene zaplete.

Zdravljenje okužb sečil poteka s pomočjo antibiotikov, ki jih predpiše zdravnik glede na prisotne bakterije. Najpogosteje morajo bolniki antibiotike jamati 3 dni, izboljšanje pa sledi v večini primerov že takoj po prvem dnevu. Pomembno je, da se zdravljenje ne glede na občutno izboljšanje stanja bolnika izvede do konca, to pomeni, da se poje vse predpisane antibiotike. Po treh dneh se ponovno naredi pregled urina, če je bilo zdravljenje z antibiotiki uspešno, se zdravljenje zaključi, sicer se nadaljuje, dokler se stanja ne izboljša. Pri ponavljajočih se okužbah oz. vnetjih, je pomembno odkriti vzrok za stalne okužbe.

Glavni problem uporabe antibiotikov je seveda rezistenca oz. odpornost nanje. Raziskave kažejo, da je, zaradi dolgoletne uporabe amokscilina za zdravljenje nezapletenih okužb sečil, na to zdravilo odpornih že več kot 50% sevov E.coli v Severni Ameriki. Raziskava, ki so jo naredili v Kanadi, je pokazala, da je 40% žensk, ki imajo okužbo sečil, odpornih na vsaj en antibiotik. Pri eni od petih žensk pa se pojavi odpornost na več antibiotikov. Pomembno je torej, da se z uporabo antibiotikov (čeprav jih je na voljo veliko) ne pretirava, kljub temu, pa je pomembno, da z zdravljenjem z antibiotiki ne zaključimo predčasno, saj krajši čas zdravljenja poveča verjetnost za ponovitev okužbe.

PREVENTIVA OKUŽB SEČIL

S spremembami dnevnih navad lahko preprečimo ponavljanje okužb.

Ključni koraki so:

1. sprememba načina prehranjevanja: pitje zadostnih količin tekočine lahko pomaga pri izpiranju bakterij iz sistema. Pri tem je seveda najboljša izbira voda. Priporoča se pitje 2-3 litrov tekočine na dan, pri tem se priporoča pitje vode in nesladkanega čaja. Za zdravje svojih sečil je dobro, če se odpoveste pitju alkohola, kave, gaziranih pijač in pravega čaja. Ob tem je pomembno izpostaviti še, da oseba, ki trpi za okvarami ali celo odpovedjo ledvic, ne sme spiti tolikšnih količin tekočine oz. naj se o primerni količini pogovori s svojim zdravnikom.
2. vzorci uriniranja: oseba bi morala urinirati pogosto in vedno, ko se pojavi nuja. Rast bakterij poteka, ko ostane urin predolgo v mehurju. Ženske in moški bi morali urinirati kmalu po spolnem odnosu, da se sperejo bakterije, ki bi lahko vstopile v sečnico v času spolnega odnosa. Že en kozarec vode pomaga, da se bakterije spere iz telesa. Po uporabi stranišča se pri ženskah priporoča uporaba toaletnega papirja od spredaj nazaj (proti zadnjični odprtini). Ta korak je eden najpomembnejših za preprečevanje vstopa bakterij v sečnico po opravljanju potrebe.
3. oblačila: priporoča se uporaba bombažnega spodnjega perila in zračnih oblačil, ki omogočajo zadrževanje zraka, ki ohranja območje sečnice suho. Tesno prilegajoče se kavbojke in spodnje perilo iz najlona lahko zadržijo vlago in omogočajo rast bakterij.
4. kontracepcijska sredstva: pri ženskah lahko uporaba diafragme ali spermicidov vodi do UTI. Pri ženskah, ki imajo težave z okužbami se tako priporoča prehod na druge oblike kontracepcijskih sredstev. Kondomi brez lubrikantov ali spermicidni kondomi povečajo draženje, kar poveča rast bakterij. Prehod na kondome z lubrikantom, brez spermicidov, ali uporaba nespermicidnih lubrikantov lahko prepreči UTI.

Že nekaj časa pa potekajo tudi raziskave, kjer bi dokazali, ali bi lahko imele brusnice (še posebej brusnični sok) uporabno vlogo pri zdravljenju UTI. Brusnice namreč vsebujejo snovi, ki preprečijo bakterijam, da bi se vezale na steno mehurja. To lahko pomaga pri zmanjševanju okužb mehurja in ostalih delov sečil. Tako so brusnice (še posebej njihov sok) poskusili uporabiti za zdravljenje UTI, zlasti pri skupinah, ki imajo veliko tveganje za okužbe, npr. starejše osebe. Zaenkrat dokazov, ki bi pokazali učinkovitost zdravljenja za UTI, ni. Za potrditev bi potrebovali raziskave, kjer bi organizirali paralelene skupine, kjer se bi organiziralo dvojno slepe poskuse, ki bi preverili sok brusnice in drugih brusničnih proizvodov v primerjavi s kontrolno (placebo) skupino.

[wp_ad_camp_1]

Veliko koristnih učinkov za zdravje sečil ima tudi buča imenovana čajota. Gre ta tropsko vzpenjavko,ki prihaja iz Mehike, svoje mesto pa utrjuje tudi pri nas. Veliki, dlakavi listi, zrastejo od 10 do 20 centimetrov v dolžino.  Cvetovi so rumenkasto zeleni. Plod ima obliko hruške in je svetlo zelene barve. Prekrit je z ostrimi bodicami, zato uporaba te buče v prehrani zahteva določeno mero pazljivosti. Meso in pečka čajot sta bogata z aminokislinami in vitaminom C. Čajota ima več učinkov, saj deluje proti razjedam, deluje kot odvajalo in diuretik. V eni od študij so z različnimi ekstrakti plodov te vrste ugotavljali antibakterijsko vlogo teh ekstraktov in pri določenih ekstraktih potrdili antibakterijsko učinkovitost proti večini Gram negativnih bakterij (E.coli, S.typhimurium, S.flexneri). V tradicionalni medicini ljudje iz listov kuhajo čaj, ki naj bi bil učinkovit v boju proti aterosklerozi, povišanem krvnem pritisku in ustrezna prva pomoč pri ledvičnih kamnih.

UTI so najpogostejše bakterijske okužbe, ki vplivajo na ljudi skozi celo življenje. Patogeneza okužbe sečil je kompleksna, saj nanjo vplivajo različni gostiteljski vedenjski dejavniki in lastnosti patogenov, ki gostitelja napadajo. Z zdravim načinom življenja, upoštevanjem preventive in obiskom zdravnika, ko se pojavijo težave, resnejših zapletov okužb sečil ni pričakovati.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

• Lindič J. 2003. Okužbe sečil – Bakterijske okužbe sečil pri odraslih. Krka Med Farm;24: Suppl 1: 11-62. https://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/957b02a34d28fa7653072943b75db265.pdf
• Cochrane Database od Systematic Reviews: Plain Language Summaries. 2010. Still waiting for evidence about whether cranberries are a useful treatment for urinary tract infection. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0010981/
• National Kidney and Urologic Diseases Information Clearinghouse. 2011. Urinary Tract Infections in Adults. NH Publication No.12-2097.
• http://stuartxchange.com/Sayote.html
• http://www.sfd.si/modules/catalog/products/prodfile/knjizica2014www.pdf
• http://www.las-pogorje.si/apl/doc/2E65E17F.pdf
• http://www.webmd.com/a-to-z-guides/urine-test#1
• Magdalena E. Sobieszczyk. Urinary Tract Infections. http://www.columbia.edu/itc/hs/medical/pathophys/id/2009/utiNotes.pdf