webmd_composite_image_of_sinusesHladna zima je glavno obdobje, ko se pojavijo zamašen nos, vneto grlo ter srbeče in solzeče se oči. Vse to najpogosteje v tem času povezujemo s prehladom, čeprav ni vedno tako. V primeru, da simptomi trajajo dlje kot en teden ali če simptomi prenehajo ob menjavi okolice, gre lahko za alergijo ali sinusitis.

Prehlad povzročajo virusi, alergije pa izpostavljenost alergenom. V obeh primerih so simptomi zelo podobni in vključujejo zamašen nos,kihanje, sopenje ter solzeče se ali srbeče oči. Glavna razlika med alergijo in prehladom je v simptomih, ki se poleg omenjenih pojavljajo samo pri prehladu, npr. vneto grlo, vročina in bolečine po telesu.

Tako prehlad kot alergije lahko vodijo do pojava sinusitisa, ki se pojavi, ko sinusi nabreknejo in preprečijo prehod sluzi, kar vodi v velike pritiske, ki jih oseba čuti kot bolečino. Pojavijo se okužbe. Simptomi sinusitisa so nabrekel, boleč občutek okoli čela, oči in ličnic, zamašen nos z debelo in obarvano sluzjo, slabše zaznavanje voha, oteženo dihanje, vneto grlo, kašelj, utrujenost in občasna zmerna vročina. Preberi nadaljevanje članka… »


rota-virusRota virus je najpogostejši razlog za drisko pri otrocih mlajših od pet let. Globalno je okužba z rota virusom letno kriva za 450. 000 tisoč smrti otrok mlajših od pet let, večinoma v državah s nižjim ekonomskim standardom in slabšimi higienskimi razmerami.

Rotavirus je dvo verižna RNA molekula, ki sodi v skupino reovirusov. Gledano pod elektronskim mikroskopom je virus oblikovan kot kolo, od tod tudi ime, saj rota v latinščini pomeni kolo.

Rotavirsu se lahko prenaša preko okužene vode, hrane, rok, površin in preko aerosolov, ki nastanejo pri bruhanju.

Zaradi obstojnosti pri nizkih vrednostih pH ostanejo rota virusi kužni po prehodu želodčne vsebine in uspešno povzročijo okužbe v spodnjem prebavnem traktu.

Ko se človek prvič okuži z rota virusom navadno zboli z značilnimi kliničnimi znaki: vročina, slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu… Kasneje je okužen človek pogosto asimptomatski (brez znakov okužbe), vendar je tak človek kljub vsemu prenašalec okužbe na ostale ljudi. Preberi nadaljevanje članka… »


Pain in the abdomen

Driska je eno izmed najpogostjših stanj, zaradi katerega prebivalci Slovenije obiščejo zdravnika. Poznamo več vrst povzročiteljev driske, a klinična slika in zdravljenje se praktično ne razlikujejo, ne glede na povzročitelja. Najpomembnejše načelo pri zdravljenju driske pa je preprečevanje dehidracije.

Driska pomeni bolezensko stanje, ko je iztrebljanj več in so obilnejša, blato pa mehko in tekoče. Nastane, kot posledica spremenjenega delovanja telesa. Za normalno odvajanje blata štejemo odvajanje blata do 3 krat dnevno.

Driske lahko razvrščamo po različnih merilih. Glede na čas trajanja jih razdelimo na akutne, kronične in perzistentne. Akutne trajajo manj, kot 14 dni, perzistentne, kadar trajajo več, kot 14 dni in kronične, kadar trajajo mesec dni ali več.

Glede na mehanizem nastanka razdelimo driske v štiri skupine in sicer osmozno, sekretorno, eksudativno in motilitetno drisko. Drisko lahko razvrščamo tudi po drugih merilih: glede na prizadeti predel črevesa (debelo črevo, tanko črevo), glede na volumen izločenega blata, glede na makroskopske značilnosti blata in glede na populacijo, ki zboli (sicer zdravi ljudje, osebe z motnjami v imunskem sistemu, popotniki, bolnišnično pridobljene…). Preberi nadaljevanje članka… »


protein-foodsDostop do zadostnih količin hrane primerne kvalitete, ki omogočajo ohranjanje normalne telesne sestave in funkcij skozi življenjski cikel, je ključno za ohranjanje zdravja. Viri proteinov so ključen element za zdravo prehrano, saj omogočajo rast in ohranjanje 25 000 proteinov kodiranih znotraj človeškega genoma ter ostalih dušikovih spojinah, ki skupaj tvorijo telesni dinamični sistem strukturnih in funkcionalnih elementov, ki izmenjujejo dušik z okoljem.

Metabolne zahteve telesa po proteinih so tiste, ki jih determinirajo metabolne poti, ki vključujejo aminokisline in so determinirane v večini modelov zahtev po proteinih za ohranjanje telesne sestave in zahtev po proteinih za zadostitev posebnih potreb. Zadnje vključujejo rast, nosečnost in obdobje dojenja. Ohranjanje telesne strukture pa zajema vse procese, kjer se aminokisline porabljajo in pride do urinarnih, fekalnih in drugih izgub, ki vključujejo majhne dele neto proteinske sinteze v koži, dlakah in izločkih. Preberi nadaljevanje članka… »


gibanjeSodobni način življenja postaja vedno bolj hiter, sedeč in stresen. Sedeč način življenja postaja vedno bolj problematičen dejavnik tveganja nenalezljivih kroničnih bolezni v svetu.

Nenalezljive kronične bolezni so predvsem bolezni srčno-žilnega sistema, kot je povišan telesni tlak (hipertenzija), visok krvni sladkor (možnost sladkorne bolezni), visok delež maščob v krvi.

Poleg debelosti, in nenalezljivih kroničnih bolezni pa zmanjša tudi možnost nastanka možganske kapi, srčnega infarkta, depresije, izboljša samozavest, ohranja fizično pripravljenost, prepreči in izboljša stanje osteoporoze in nastanka zlomov ter še bi lahko naštevali.

Redna telesna aktivnost torej zmanjša nastanek zgoraj naštetih bolezni in poleg tega je ključna za ohranjanje in izboljšanje našega celotnega zdravja. Preberi nadaljevanje članka… »


fe-zelezoŽelezo poznamo kot kemični element v našem periodnem sistemu, pod oznako Fe. Železo je prisotno povsod; vse od sestave Zemlje (našega planeta in vse do sestave našega organizma.

V našem organizmu večina pozna železo kot barvilo hemoglobin, ki naši krvi daje izrazito rdečo barvo.

Hemoglobin sestavni del krvnih celic, imenovanih rdečih krvničk.

Naloga hemoglobina je transport kisika iz pljuč do naših organov v telesu. Poleg rdečih krvničk je železo prisotno tudi drugod v telesu: kisline, encimi in proteini. Naše telo potrebuje 4,5 grama železa za normalno delovanje celotnega telesa. Nivo železa v krvi lahko variira zaradi različnih razlogov. Preberi nadaljevanje članka… »


Probiotiki


12 Dec 2016

probiotikiProbiotiki so prehramben dodatek, ki vsebuje žive mikroorganizme. Ti so del normalne črevesne flore in so praviloma nepatogeni ali pa imajo le majhen potencial za patogenost. So odporni na razmere v človekovem prebavnem sistemu in lahko izboljšajo ravnotežje črevesne flore. Probiotiki delujejo preko različnih mehanizmov, ki pa so vsi povezani z bakterijsko interferenco.
Proizvodi, ki vsebujejo probiotične mikroorganizme oz. probiotike, so že več kot 1000 let del naše prehrane (v kislem zelju, kislem mleku, jogurtu, kefirju …). V prebavilih ima povprečna odrasla oseba do 3 kg mikroorganizmov.

Ti pomagajo pri prebavi hrane, absorbciji hranljivih snovi, preprečevanju naselitve in razraščanja škodljivih mikroorganizmov, spodbujanju imunskega sistema…
Ena izmed slovenskih raziskav kaže, da probiotik Bifidobacterium animalis subsp. animalis in Lactobacillus plantarum ugodno vplivata na zmanjšanje simptomov laktozne intolerance. V prebavilih namreč proizvajajo encim laktazo, ki razgradi laktozo v enostavne sladkorje. Ti se v črevesju lahko absorbirajo. Hkrati probiotični mikroorganizmi porabljajo laktozo kot vir hrane. Oba mehanizma pripomoreta k zmanjšanju količine laktoze v debelem črevesu in posledično zmanjšata neželene simptome laktozne intolerance. Preberi nadaljevanje članka… »


hemeroidi-hemeroid

Za uvod nekaj o hemeroidih!

Hemeroidi ali žilni vozlji. So zelo neprijetni in boleči. Lahko pa jih preprečujemo in seveda učinkovito zdravimo tako sami kot s pomočjo medicine.

Kar štirje od petih evropejcev oz. evropejk se bo v življenju srečalo z hemeroidi. Veliko jih za to ne ve, nekateri si ne upajo k zdravniku, ker se bojijo rektalnega pregleda in morebitne kolonoskopije.

Preberi nadaljevanje članka… »


prehrana-mozganiSkrb za naše možgane igra pomembno vlogo v našem življenjskem slogu. Vaši možgani imajo ogromen potencial za ustvarjanje, inovacije, analiziranje, učenje in izvajanje različnih intelektualnih nalog. Zato si želimo, da izkoristite maksimum svojih možganov vsakodnevno. Pomembno vlogo pri tem ima tudi pravilna prehrana.

Vaš IQ je praktično določen že od začetka vašega prihoda na svet. Obstaja namreč veliko načinov, kako dobiti največ »več« od naših možganov:

  • z obvladovanjem učnih spretnosti lahko postane bistveno bolj produktivni študenti,
  • z optimizacijo vašega delavnega spomina, lahko postanete bolj kreativni in tako delate z večimi informacijami na enkrat,
  • izvajanje posebnih intelektualnih nalog (reševanje IQ testa, igranje šaha,…),
  • ter z hrano.

Hrana igra pomembno vlogo v našem življenju. Hrana vaših možganov ne bo izboljšala ali vas naredila »bolj pametne«, temveč vam bo pomagala premagovati vsakodnevne napore in pomagala izboljšati vsakodnevno počutje. Poleg hrane, ne smemo pozabiti na gibanje. Gibanje že v splošnih smernicah za zdravo življenje igra pomembno vlogo v vsakodnevnem življenju. Preberi nadaljevanje članka… »


zdravo-zeljeZelje ne predstavlja velik del naše vsakodnevne prehrane. Večinoma zelje uživamo v hladnejših mesecih, ko nam bolj tudi paše hrana žlico. Govorimo predvsem o enolončnicah in močni »zimski hrani«. Zelje dela v naši kuhinji predvsem družbo klobasam (krvavice, pečenice, jetrnice) ter krompirju. Zelje najdemo tudi v restavracijah, ki nam ga ponujajo tekom leta v solatnem baru. Zelje je na splošno zelo zdravo živilo. Vsebuje veliko sulfatov, vitamina C in veliko drugih vitaminom ter mineralov. Zelje torej predstavlja pravo »superfood« v naši kuhinji.

Kaj je zelje in od kod prihaja?

Zelje ali Brassica oleracea (lat.) je zeleno-listnata zelenjava, ki prihaja iz družine Brassica. V to družino zelenjave spadajo tudi: brokoli, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt in gorčično seme. Zelo težko je reči, od kod je zelje prišlo, vendar najverjetneje je svojo pot začelo v Evropi, pred približno 3000 leti. Preberi nadaljevanje članka… »


umivanje-zob-otroci-zobna-preventivaZobozdravstvena preventiva v Sloveniji je zelo razvita. Predava se v šolah za starše, nato sledijo prvi preventivni pregledi pri zobozdravniku ter redni sistematski pregledi šolarjev in mladine. Pa si poglejmo kako potekajo vse od nosečnosti do končanja fakultete.

ŠOLA ZA STARŠE

Šola za starše je pomembna za promocijo zdravja, aktivno skrb za svoje zdravje in zdravje svojih potomcev, za prvič in ponovno noseče ženske in njihove partnerje ter za posebej ogrožene skupine nosečnic (mladostnice, socialno-ekonomsko ogrožene nosečnice, nosečnice z zdravstvenimi tveganji ipd.). Starši se z zobozdravstveno preventivo srečajo že v šolah starše, kjer jim diplomirane medicinske sestre ali zobozdravniki predavajo zdravje zob v času nosečnosti in po porodu ter razvoj zob pri otroku. Predporodna zdravstvena vzgoja je zelo pomembna, saj se prilagajo stopnjam nosečnosti tekom Šole za starše in s tem pogojenimi problemi. Preberi nadaljevanje članka… »


buceBuče spadajo v družino Cucurbitaceae (bučevke) in vključujejo približno 95 rodov in 965 vrst. Prisotne in razširjene so tako v Starem, kot Novem svetu in spadajo med najpomembnejše družine rastlin, ki človeku zagotavljajo užitne produkte.

Buče gojijo po vsem svetu za različne agrikulturne namene. Prve vrste najverjetneje izvirajo iz Azije, danes pa so razširjene po večini območij zmerne in tople klime. Prav tako so buče domorodne v Severni in Osrednji Ameriki. Rod buč (Cucurbita spp.) ima 5 domačih in 10 divjih vrst, pri tem so najpomembnejše vrste: Cucurbita moschota, Cucurbita pepo, Cucurbita maxima. Od teh treh vrst, je vrsta C. moschota najbolj toleranta za ostre pogoje okolja, npr. visoke temperature v Egiptu.

Buče imajo eno globoko glavno korenino ter več plitvih, razvejanih stranskih korenin. Ker ima glavna korenina šibko črpalno moč, se buča ne more oskrbovati s hranili in minerali iz večjih globin. Steblo je robustno, ščetinasto, bodeče in votlo, pogosto se vije po tleh. Značilne so adventivne korenine in vitice. Oljne buče imajo večinoma kratko steblo (od 2 do 3 metre), krmne pa daljše (do 10 m). Listi so veliki, votli in pecljati. Cvetovi so zlato rumeni, z lijakastimi ali zvonasto oblikovanimi venčnimi listi ter so enospolni in enodomni. Preberi nadaljevanje članka… »





Dodaj zdravstveno preventivo med priljubljeneDodaj zdravstveno preventivo med priljubljene



Lajkej Zdravstvena.info

Oglej si več















Ključne besede: