probiotikiVelika večina potrošnikov pozna dietne vlaknine – balastne snovi, pa tudi probiotike, hrano in pijačo, ki vsebuje zdravju koristne bakterije, kot so različni mlečni napitki, jogurti, siri ipd.

Kaj pa so prebiotiki, simbiotiki in kaj pomeni pojem funkcionalna hrana, to bomo skušali pojasniti v nadaljevanju tega prispevka.

 

Dietne vlaknine

Polnozrnata živila zagotavljajo našemu organizmu potrebno energijo, pomembna pa so tudi kot koristen vir dietnih vlaknin – balastnih snovi. Dietne vlaknine so neprebavljivi deli rastlin, ki jih človek s svojimi prebavnimi encimi ne more prebaviti; prebavijo jih bakterije v debelem črevesju.

V zdravi prehrani in v prehrani pacienta z rakom so neprecenljive vrednosti, saj regulirajo in izboljšajo prebavo ter uravnavanjo nivo sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi. Balastne snovi vsebujejo še sadje, zelenjava, stročnice ter različna semena.

Optimalna količina dietnih vlaknin (balastnih snovi) v vsakdanji prehrani je okoli 30 g.

Pri uživanju dietnih vlaknin, predvsem polnozrnatih izdelkov ali celih žitnih zrn je pomembno, da zaužijete zadostne količine vode.

Te dietna vlaknina vežejo nase vodo, tako lahko povečano uživanje le teh ob premajhnem uživanju tekočine povzroči zaprje oziroma oteženo izločanje blata.

 

Tabela: Dietne vlaknine v nekaterih živilih (g/100g živila)

 

Živilo g dietnih vlaknin/100g živila)
Graham kruh 8,5
Črn kruh 5,1
Bel kruh 2,7
Krompir, korenasta in gomoljasta zelenjava 1,0 do 2,5
Listnata zelenjava 2,5 do 3,5
Sadje do 3
Stročnice 4,3 do 6,9

 

Prebiotiki

Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane oligosaharidi – kratkoverižni ogljikovi hidrati. V našem črevesju spodbujajo rast in delovanje ene ali več zdravju koristnih bakterijskih vrst (običajno bifidobakterij in laktobacilov), izboljšajo prebavo hrane v črevesju in izločanje blata iz črevesja, spodbujajo sintezo in biološki izkoristek vitaminov in imunsko delovanje črevesja.

Kakor dietne vlaknine na splošno tudi prebiotiki zmanjšujejo tveganje za razvoj raka na debelem črevesju, uravnavajo nivo sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi.

Pogosto v živilski tehnologiji hrani dodajajo prebiotike. Na takšen način izboljšajo njen okus, kakovost in lastnosti. Najpogosteje jih dodajajo pijačam, otroški hrani, pekovskim izdelkom, jogurtom ipd.

Med najbolj raziskane in poznane prebiotike spadata inulin in oligofruktoza. Oba se nahajata v rastlinski hrani, najboljši vir so korenine cikorje in artičoka. Prav tako jih najdemo v: pšenici, ječmenu, lanenemu semenu, ovsu, poru, čebuli, česnu, stročnicah, beluših, špinači, banani, medu itd.

Uživanje prebiotikov je varno, tudi pri pacientih z rakom, saj so prebiotiki že stoletja sestavni del običajne človeške prehrane. Prebiotiki so na tržišču dostopni tudi v obliki dietnih dopolnil, tako v obliki tablet ali prahov, ki jih lahko vmešate v pijačo.

prebiotiki prehrana

Probiotiki

Poleg osnovne funkcije – prebave hrane  imajo prebavila tudi pomembno vlogo pri obrambi človeškega organizma pred različnimi boleznimi. Probiotiki so kulture živih mikroorganizmov, ki izboljšajo obrambno delovanje črevesja, izboljšajo lastnosti mikroorganizmov (mikroflore), ki se nahajajo v našem črevesju, varujejo pred stalno navzočimi škodljivimi snovmi in mikroorganizmi v hrani.

Najbolj poznane so probiotične kulture mikroorganizmov iz vrst Laktobacilov in Bifidus.
Med pomembnejšimi pozitivnimi učinki probiotikov so še:

  • Preprečevanje rasti zdravju škodljivih bakterij.
  • Sinteza vitaminov, prvenstveno vitaminov iz skupine B.
  • Izboljšanje biološkega izkoristka hrane.
  • Zmanjšanje laktozne intolerance.
  • Zmanjšanje alergijskih reakcij.
  • Izboljšanje uravnavanja holesterola v krvi.

Najboljši vir probiotikov je uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov kot so: jogurt, skuta, maslo, siri posebno tistih, ki imajo dodane zgoraj omenjene kulture.

Pri pacientih z rakom svetujemo previdnost pri uživanju probiotikov – učinki probiotikov pri pacientih z rakom še niso raziskani v popolnosti. Predno se odločite za uživanje katerega izmen probiotičnih izdelkov se posvetujte s svojim zdravnikom.

Pobiotiki so na tržišču dostopni tudi v obliki dietnih doplonil, običajno v obliki kapsul ali praškov, ki jih najpogosteje uporabljamo pri urejanju prebave pri akutni driski.

 

Simbiotiki

Simbiotiki so živila ali dietna dopolnila, ki vsebujejo mešanico probiotikov in prebiotikov. Najpogostejša je mešanica z Laktobacili in inulinom (najdemo v probiotičnem jogurtu in kefirju) kateri pa lahko dodajo še fruktooligosaharide (FOS).

Predpostavlja se, da kombinacija probiotikov in prebiotikov izboljša preživetje probiotičnih kultur skozi prebavno pot in njihovo delovanje v črevesju. Da pa bi to lahko trdili z gotovostjo obstaja danes še premalo dokazov.

 

Za konec – kaj pa je funkcionalna hrana?

Iz članka ste lahko spoznali, da tako dietne vlaknine, kakor tudi prebiotiki in probiotiki na različne načine vplivajo na naše zdravje.

Tem hranilom zato rečemo funkcionalna hranila (dobro vplivajo na nekaj; imajo neko funkcijo-vlogo v našem organizmu). Živilo kot je probiotični jogurt, v katerem so dodane probiotične kulture in prebiotilki, je funkcionalno živilo.

Pomembno je, da so ta živila vključena v mešano, hranilno in energijsko uravnoteženo prehrano.

Kot dietnih dopolnil se jih poslužujemo predvsem kadar iz različnih razlogov dnevni jedilniki ne vsebujejo živila iz določene skupine, ki vsebujejo potrebno hranilno snov, ali so ta živila po kvaliteti in količini neustrezna.

Pomembnmo je, da se o primernosti uživanja katerega koli dietnega dopolnila posvetujete s svojim zdravnikom.

Napihnjenost, plini, zaprtje, prebavne težave in hemoroidi
Probiotiki, naravni probiotiki in vpliv na naš organizem