Zima trka na vrata, z njo pa tudi sezona virusnih obolenj.  Prehlad je akutna virusna okužba zgornjega dela dihal, ki vključuje nos, sinuse, žrelo in grlo. Okužba se prenaša predvsem pri rokovanju z okuženo osebo (lahko posredno ali neposredno) ali pa gre za prenos virusa po zraku. Inkubacijska doba je odvisna od virusov, običajno pa traja vsaj 2 dni.

Simptomi okužbe so vsem dobro poznani in vključujejo povečano izločanje sluzi, pri čemer je izločanje največje prve 3 dni in traja približno 7-10 dni, v določenih primerih tudi do 3 tedne. Izločanje sluzi spremljajo vneto grlo, kašelj in splošno slabo počutje.

Resnost in oblika simptomov se razlikuje med posamezniki, odvisno od povzročitelja obolenja. Tako je vročina pogosta pri otrocih, redkeje pa se vročina pojavi pri odraslih. Pojavnost pogostosti prehlada se običajno z leti zmanjšuje – otroci mlajši od dveh let se v enem letu soočijo s približno šestimi okužbami, starejši otroci in odrasli pa običajno z enim prehladom letno. Pri starejših odraslih se tveganje za okužbo ponovno povečuje. Tveganje za okužbo in razvoj simptomov obolenja pri odraslih najbolj povečajo stres in pomanjkanje spanca, pri otrocih pa tveganje povečuje dnevna prisotnost v vrtcih.

Ohranjanje imunskega sistema obrambe zmanjša pojavnost okužb, omeji resnost simptomov in skrajša trajanje prehlada. Aktivnost naravnih celic ubijalk in imunoglobina A (IgA) iz slinavke so pomembni pri preprečevanju razvoja prehlada. Z aktivnostjo naravnih celic ubijalk in z limfokini-aktiviranih celic ubijalk je povezan predvsem način življenja (ali je ta napolnjen s stresom ali ne) posameznika ter njegovo psihično zdravje. Imunski sistem sestavljajo specializirana tkiva, organi, celice in kemične snovi, ki gostitelja varujejo pred dejavniki okužb. V osnovi je sistem obrambe zelo kompleksen, ga pa enostavno razdelimo v 3 glavne dele: 1) fizične bariere (npr. kisli pH želodca, izločanje sluzi, ki vsebuje proteine, ki uniči patogene itd.), 2) prirojeno (sistem imunskih celic, npr. naravnih celic ubijalk, citokine, makrofage in nevtrofilne granulocite) in 3) pridobljeno (imunost, ki jo pridobimo tekom življenja – gre za ohranjanja »spomina« na prejšnje okužbe s pomočjo proizvodnje protiteles, pri čemer so ključni limfociti T in B) imunost.

Pri preprečevanju obolenj je ključna preventiva. V eni od raziskav sta Allan in Arrol (2014)  preverjala katere od preventivnih dejavnosti so učinkovite pri preprečevanju prehlada. Prišla sta do naslednjih ugotovitev, ki so sistematično prikazane v preglednici.

Preventivna dejavnost za preprečevanje prehlada Način in doza Dokazi Komentar
Fizično delovanje Različne tehnike (npr. umivanje rok uporaba rokavic, mask itd.) Sistematski pregled ugotovitev 67 raziskav (različnih tipov) Zelo učinkovito pri preprečevanju okužbe – v splošnem se tveganje ob izvajanju dejavnosti zmanjša.
Dodati cinka Tablete cinkovega sulfata (10 ali 15 mg) Meta analiza (n=400, starost 5-8 let), n=2121 (odrasli Verjetno koristno – očitno zmanjšanje tveganja za prehlad v »zimski« mesecih, se pa pri določnih posameznikih lahko pojavijo stranski učinki povezani s prebavnimi težavami;
pri odraslih se kažejo koristni učinki pri zmanjšanju trajanja prehlada
Probiotiki Različni organizmi in njihove kombinacije ter količine (najpogostejši rok Lactobacillus) Sistematični pregled in meta analiza (n=3451) Morda gre za koristne učinke – dokazano je zmanjšanje tveganja za pojav več kot enega virusnega obolenja na leto
Telovadba 45 minut zmerne vadbe (5 dni v tednu) (n=115) – v analizo so bile vključene ženske s prekomerno telesno težo v postmenstrualnem obdobju Učinki niso potrjeni – sicer manj potrjenih prehladov na leto, vendar ni bilo razlik med kontrolno in eksperimentalno skupino
Česnovi nadomestki Česnov prašek (180 mg alicina) Meta analiza (n=146) Nepotrjeni učinki – 73 udeležencev v kontrolni in 73 udeležencev v eksperimentalni skupini, pri kontrolnih obolelih 65, pri eksperimentalni pa 24, ni pa znano koliko jih ni zbolelo
Homeopatija Različna zdravljenja 3 raziskave (n=170, 142 in 199; otroci pod 10 let starosti) Neznani učinki (verjetno ji ni) – pri dveh raziskavah učinkov ni, pri eni se kaže olajšanje simptomov in skrajšanje dolžine obolenja (v eni raziskavi je prišlo tudi do blagih stranskih učinkov, ni pa v raziskavi prisotna kontrolna skupina)
Vitamin C Vitamin C v količini 0,2-3 g/dan (najpogosteje 1 g/dan) Meta analiza (n=11.306) Ni večjih znanih koristnih učinkov  pri povprečnih udeležencih – krajša dolžina obolenja kot pri kontroli (z večanjem doze se učinek ne povečuje), boljši učinki pri posameznikih izpostavljenih stresu
Vitamin D 400 IU dnevno, 200000 IU mesečno 2 meseca, nato 100000 mesečno n=146 moški vojaki, n=322 zdravstveni delavci in študenti) Ni trajnosti koristnih učinkov, sklepajo, da jih ni (izjema ljudje, ki trpijo pomanjkanje vitamina D, glede na ugotovitve Roandelli in sod., 2018)
Grgljanje Grgljanje vode ali slane (7%) solne raztopine – 20 ml raztopine posameznik grglja 15 sekund, pri tem naredi 3 ponovitve 3-krat dnevno N=384 Nejasnost učinkov – pri grgljanju vode manj obolenj zgornjih dihalnih poti, pri grgljanju solne raztopine ni opaznega zmanjšanja pojavnosti obolenj
Med 2,5-10 mg pred spanjem N=105,139 in 300 (otroci v starosti 1-5 let) Koristni učinki  delovanja pred prehladom pri otrocih, prav tako dokazano boljši spanec otrok (pozor: med ne smemo dajati otrokom pred dopolnjenim 12. mesecem starosti)
Navlažen zrak Segreta voda (42-47°C), izhlapevanje Meta analiza (n=394) Nejasni učinki – v dveh raziskavah manj udeležencev s trajajočimi simptomi, so na rezultati nekonsistentni
Kitajska medicinska zelišča Različni dodatki in sestave Sistematski pregled (17 raziskav, n=3212) Nejasni učinki
Vdihovanje raztopin cinka (v sprejih) Nosni sprej s cinkom (33 mmo/L, vdihovanje 4-krat dnevni) Meta analiza (3 raziskave, n=453) Ne uporabljajte – koristni učinki niso dokazani, se pa lahko pojavijo resni stranski učinki (občutek gorenja v nosni votlini, izguba vonja)

 

Preglednica nam poda okviren vpogled v ugotovitve raziskovalnih skupin – kaj deluje in kaj malo manj. V tradicionalni medicini uporabljamo različne pripravke, ki naj bi v boju pred prehladom pomagali. Čeprav je raziskav, ki bi preverjale učinek v tradicionalni medicini uporabljenih snovi več, konkretnih dokazov o učinkovanju ni. Še največ koristnih učinkov so dokazali ob uživanju vitamina C (prisoten npr. v limonah), veliko dokazov pa podpira tudi delovanje ingverja (oba predstavljena v nadaljevanju). Pri ostalih pripravkih dokazov o učinkovanju ni, se pa raziskovalne skupine trudijo, da bi dokazale nasprotno.

Limona spada v skupino citrusov in predstavlja bogato zalogo vitamina C, ki pomaga v boju pred gripo ter lajša simptome prehlada. Potrjeni so koristni učinki vitamina C v boju pred dejavniki okužb kot so bakterije, cirusi, Candida albicans in protozoji. Telo potrebuje vitamin C za normalno delovanje, saj vitamin C sodeluje pri sintezi in prenovi tirozina, folne kisline in triptofana, pri hidroksilaciji glicina, prolina in kateholaminov. Prav tako spodbuja prehod holesterola v žolčne kisline in zmanjšuje nivo holesterola v krvi. Vitamin C spodbuja absorpcijo železa iz črevesja in deluje kot antioksidat, pri čemer telo varuje pred različnimi uničevalnimi učinki prostih radikalov, onesnaževalcev in toksinov. Pomanjkanje vitamina C se povezuje z anemijo, okužbami, krvavenjem dlesni, počasnejšim celjenjem ran, razgradnjo mišic ter motnjami v živčnem sistemu. Pri pomanjkanju se posamezniku običajno predpiše jemanje nadomestkov vitamina C v večjih odmerkih, pri čemer je toksično delovanje zelo redko, saj vitamin ni topen v maščobah.

Vitamin C najdemo v citrusih, zelenih in rdečih paprikah, jagodah, paradižniku, brokoliju in drugi zeleni zelenjavi. Živalski viri so revni z vitaminom C, zato glavni vir prestavlja hrana rastlinskega izvora. Biodostopnost vitamina C je pogosto zmanjšana v obdobjih, ko posameznik doživlja stres, ob povečanem vnosu alkohola, kajenju, vročini, virusnih obolenjih, uporabi antibiotikov, izpostavljenosti ogljikovemu monoksidu ter težkim kovinam itd. Za samo absorpcijo iz črevesja so ključni aktivni od natrija odvisni transporterji za vitamin C, absorpcija v ustni votlini pa poteka s pomočjo pasivne difuzije.

Številne klinične raziskave nakazujejo, da vitamin C pomembneje ne vpliva na sam pojav okužbe, se pa kaže njegova učinkovitost pri resnosti in trajanju prehlada v času obdobja okužbe. Prav tako niso jasni rezultati učinkovitosti delovanja v odvisnosti od doze – običajno doza nima vpliva, čeprav obstaja raziskava Douglasa in sod. (2000), kjer so ugotovili, da je večja doza vitamina C bolj učinkovita kot manjša doza, ko gre za osebe, ki so že obolele.

Ingver: se uporablja predvsem v kitajski tradicionalni medicini, je pa uporaba zelišč v medicinske namene široko razširjena tudi med Evropejci. Uporabna je korenina ingverja, ki se v tradicionalni medicini uporablja za izboljšanje spomina in izboljšanje stanja demence, delovanja prebavnega trakta, v Iranu pa so ljudje verjeli, da lahko popravi stanje paralize. Sodobne raziskave so po uporabi ingverja potrdile izboljšanje stanja pri bolnikih s težavami povezanimi z možgansko kapjo ter drugimi nevrološkimi obolenji (npr. epilepsijo), dokazano je tudi izboljšanje stanja pri revmatidnem artritisu ter vnetjih, prav tako ingver učinkovito deluje v boju proti slabosti in bruhanju v času nosečnosti in pri kemoterapiji, prav tako pa deluje v boju proti krčem v trebuhu. Ingver dokazano izboljša kakovost sperme, pri čemer vpliva tako na viabilnost kot tudi gibljivost spermijev.

Učinkovito pa ingver vpliva tudi na dihala. Ingver med drugim dokazano preprečuje pojav prehlada, vnetij grla in žrela, vnetja sluznice ter na splošno preprečuje poja bolezni dihal ter zmanjšuje simptome astme.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj receptov iz kitajske tradicionalne medicine, ki jih lahko tudi sami preizkusite:

  • Ingver in limona: rezino ingverja nasekljajte na čim manjše delčke ali pa ga naribajte. Nato nasekljan oz. nariban ingver prenesite v skodelico in ga prelijte s skodelico vrele vode. Pustite učinkovati 3 minute. Medtem dajte v večjo skodelico 1 čajno žličko sveže stisnjenega soka limone ter 1 čajno žličko medu. Po treh minutah dodajte še v raztopino pripravljeno ingverjevo raztopino. Po želji dodajte cimet, kajenski poper ali pa viski.
  • Čebula in ingver: 10 g stebla čebule in 10 rezin ingverja položitev lonec, nato vse skupaj prekrijte z vodo in nekaj časa kuhajte. Prevretek (brez ingverja in čebule) spijte ter se nato pokrijte s toplo odejo, dokler se ne začnete znojiti.
  • Ingver in rjav sladkor: 15 g ingverja in 30 g rjavega sladkorja dajte v lonec, prelijte z vodo in spijte prevretek. Znojenje, ki bo sledilo, je po tradicionalni kitajski medicini povezano z zdravljenjem prehlada.
  • Česen in ingver: 15 g česna in 15 g ingverja pripravite na enak način kot čebulo in ingver (zgoraj).
  • Pomarančna lupina, ingver in rjavi sladkor: pomarančna lupina in ingver (oboje 15 g) obdelamo na enak način kot čebulo in ingver (zgoraj). Spijte topel prevretek takoj za tem, ko prevretku dodate 10-20 g rjavega sladkorja.
  • Ingver, čaj, rjavi sladkor in kis: 2 rezini ingverja, 3 g čaja, 10 g rjavega sladkorja in 10 ml kisa dajte v skodelico in vse skupaj prelijte z vrelo vodo ter pustite učinkovati 5 minut. Raztopino spijte (do trikrat dnevno).

Naj vas prehlad ne spravi v slabo voljo, poskrbite zase.

Avtorica: Mojca Strgar, mag.prof.biol.

Literatura:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3928210/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5949172/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3783921/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4488566/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4377061/

https://www.thespruceeats.com/honey-lemon-ginger-tea-2216237

Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja
Stres in preventiva stresa