preventiva samomoraSamomor je kompleksno vedenje, ki ga največkrat oseba v stiski načrtuje v osami. Zato je za okolico včasih težko prepoznati, kaj se z osebo dogaja.

Slovenija sicer ostaja med desetimi državami z najvišjo ogroženostjo zaradi samomora v svetu, vendar je količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) po letu 2000 upadel. Takrat smo imeli letno približno 600 smrti, danes se številke gibljejo okoli 450 letno.

Raziskovalci samomora ne razlagamo samomora kot posledico enega vzroka, temveč raje dogovimo o spletu med seboj prepletenih dejavnikov tveganja. Med temi lahko izpostavimo npr.

SPOL
Razmerje smrti zaradi samomora med spoloma pokaže, da je samomorov prbližno štirikrat več med moškimi kot med ženskami. Vendar pa to isto razmerje ne velja za število poskusov samomora. Pri tem namreč prednjačijo ženske.

STAROST
V Sloveniji količnik samomora narašča s starostjo. Najvišji je v starosni skupini moških starih ok. 80 let, zelo visok pa je tudi pri tistih ok. 45. oz. 50. leta.

TEŽAVE V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Pri velikem številu samomorov so v ozadju tudi težave v duševnem zdravju. Med najbolj pomembnimi so depresivne in anksiozne motnje, pa tudi zlorabe alkohola. Na razvoj teh lahko vplivajo tako osebnostni in genetski dejavniki, najbolj pomembno pa je ustrezno zdravljenje teh motenj.

OSEBNOSTNE LASTNOSTI
Med osebnostnimi lastnostmi, ki najpomembneje napovedujeta samomorilno vedenje sta impulzivnost in agresivnost.

TELESNE TEŽAVE
Kronična bolečina in telesne bolezni so lahko sprožilec, da nekdo začne razmišljati o samomorilnem vedenju. Vendar je telesna bolezen redko edini sprožilec. Med kroničnimi boleznimi je tudi sladkorna bolezen.

MEDOSEBNI ODNOSI
Osamljenost, občutek nepovezanosti z drugimi in konflikti z ljudmi iz okolice so dodatni dejavniki tveganja.

IZPOSTAVLJENOST SAMOMORILNEMU VEDENJU
Če je v nekem okolju število samomorov pogostejše, se stališča ljudi do tega spremenijo. Ljudje si namreč poskusijo razložiti takšno vedenje, nevede pa se lahko zgodi tudi, da nanj hitreje pomislijo v trenutkih lastne stiske.

DOSTOP DO VIROV POMOČI
Stališča do iskanja pomoči in tudi dostopnost zdravstvene oskrbe in psihološke in psihiatrične pomoči so pomembni dejavniki, ki vplivajo na to, ali bo oseba v stiski poiskala pomoč ali ne.

MEDIJSKO POROČANJE
Tudi mediji lahko neposredno vplivajo na posameznikovo ranljivost za samomorilno vedenje, saj oblikujejo standarde, ki naj bi jih posameznik dosegal v življenju. Hkrati lahko z neodgovornim poročanjem vlivajo tudi na posnemanje vedenja, kar pomeni, da objava članka o samomoru spodbudi koga v podobni stiski, da začne razmišljati o tem.

Vendar večina ljudi kdaj in kdaj v življenju doživi katere od omenjenih dejavnikov tveganja, vendar ne razmišlja aktivno o samomoru. Pomaga namreč, da imajo ljudje razvite varovalne dejavnike, kot so dobri medosebni odnosi, način, da poskrbijo zase, za svoje telesno in duševno zdravje (npr. z hobiji), da imajo občutek smisla v življenju (npr. v povezanosti z družinskimi člani) itd.

Če ste trenutno v hudi stiski, se lahko obrnete na svetovalce na naslednjih telefonskih številkah:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)

Vedno pa vam je na voljo vaš osebni zdravnik in nujna medicinska pomoč.

Preprečevanje samomora  v družbi

Kot je kompleksen sam fenomen samomora, je kompleksno tudi preprečevanje. Največkrat govorimo, da v preprečevanju delamo na vsaj štirih nivojih:

  • Izobraževane ključnih vratarjev sistema (gatekeeperjev) o prepoznavi in o tem, kaj narediti ob samomorilnih mislih. Tudi Triple I konferenca je primer, kako to izvajamo v Sloveniji.
  • Delo na strokovni pomoči, torej lokalnih iniciativah, preventivnih delavnicah, psihološki pomoči in samopomočnih skupinah za ljudi v stiski in tudi za bližnje po samomoru.
  • Delo z mediji in odgovornem medijskem poročanju.
  • Omejevanje dostopnosti do metod.

Aktivnosti Slovenskega centra za raziskovanje samomora so usmerjene v vse te aktivnosti, hkrati pa aktivnosti lahko razdelimo še na to, kako specifične so.

Za univerzalno preventivo smo za najširšo družbo nedavno odprli splento stran Živ? Živ (zivziv.si), kjer se lahko vsakdo informira o samomorilnem vedenju. V bolj selektivnih in indiciranih oblikah preventive naše delo vključuje delo z ranljivimi skupinami kot so mladostniki, starejši, ljudje z težavami v duševnem zdravju. Z njimi delamo delavnice, psihoterapijo in psihoedukacijo. Za to je pomembno sodelovanje s šolami, zdravstvenimi domovi, policijo, itd. Podobno je z delom po samomoru, kjer sodelujemo z npr. pogrebnimi zavodi, bližnjimi po samomoru itd.

 

Preprečevanje samomora v vaši bližini

Samomorilnega vedenja ni lahko prepoznati. Ena od ovir pri tem je to, da nanj največkrat ne pomislimo, četudi je kdo od naših bližnjih v stiski. Vendar je pomembno, da če pri bližnjem opazimo občutne spremembe vedenja, bolj depresivno ali razdražljivo razpoloženje, razdajanje stvari drugim kot pripravljanje na smrt ali da nam bližnji reče: “Saj ti ne bo več treba dolgo skrbeti,”, “Boljše bi bilo, če me ne bi bilo več tu.”, “Se bom kar ubil,” je treba temu posvetiti pozornost.

Če posumimo, da si oseba želi kaj narediti, je najboljše, da jo o tem iskreno vprašamo. Nekateri se bojijo takšnih vprašanj, saj mislijo, da bi lahko koga napeljali na takšne misli. Takšen strah je odveč, saj je takšno prepričanje eden od mitov, ki veljajo glede samomorilnega vedenja.

Za osebo v stiski bo to, da bo lahko svoje težave nekomu zaupala, pomemben korak pri iskanju pomoči.  Zato je pomembno, da si vzamemo čas in poskušamo razumeti osebo. Ko nam zaupa svojo stisko, je dobro, da nam oseba obljubi, da si ne bo ničesar naredila – vendar to časovno omejimo (na npr. naslednji dan). Če nam take obljube ne more dati, je najboljše poiskati medicinsko pomoč in osebe ne pustimo same.

Tudi v času okrevanja, ko si oseba poišče strokovno pomoč (pri osebnem zdravniku, psihiatru, psihologu, psihoterapevtu), je pomembno, da ji stojimo ob strani.

 

Triple I konferenca – izmenjava znanstvenih spoznanj za strokovnjake, študente in posameznike

Na Primorskem od leta 2009 naprej gostijo Triple I konferenco, s katero sodelavci in kolegi počastijo rojstni dan pokojnega dr. Andreja Marušiča. Namen dvodnevne konference je mlajšim kolegom omogočiti stik s svetovno priznanimi strokovnjaki in okrepiti mednarodno sodelovanje na področju suicidologije in razvijanje skupnih inovativnih rešitev na področju preprečevanja samomora.

triple i 2014

triple i 2konferenca triple

Na letošnji konferenci je SRCP UP IAM gostil svetovno priznane predavatelje iz Avstralije, Indije, Belgije, Škotske Madžarske in Slovenije, prav tako mednarodna pa je bila tudi sestava drugih udeležencev konference. Skozi celotno konferenco se je čutila potreba po medsebojnem povezovanju in po tem, da bi se zagotovilo finančna sredstva in podporo za izvajanje programov, ki so se že izkazali za učinkovite.

Nekaj od teh izvaja tudi Slovenski center za raziskovanje samomora http://www.zivziv.si

 

Če ste trenutno v hudi stiski, se lahko obrnete na svetovalce na naslednjih telefonskih številkah:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)

Vedno pa vam je na voljo vaš osebni zdravnik in nujna medicinska pomoč.

 

Avtorica članka: Asist. Vita Poštuvan, univ. dipl. psih.

Slovenski center za raziskovanje samomora UP IAM

http://www.zivziv.si