Operacija predstavlja poseg, ki fizično poseže v tkivo osebe. V splošnem gre za kirurški poseg, kjer kirurg zareže v tkivo bolnika ali zašije rano. Prvi kirurški posegi segajo v čas pred našim štetjem. Iz tega časa namreč obstajajo najstarejši dokazi t.i. trepenacije, pri kateri so v lobanjo izvrtali luknjo (da so lahko odprli lobanjo).

Dokazi kirurških  tehnik so vezani na obdobje Starega Egipta (dokazi so iz obdobja 2650 leta pred našim štetjem), kjer so našli dokaze o prvih vrtanjih v zobovje. Pisni zapisi iz obdobja 3500 let nazaj pa potrjujejo, da je bila kirurgija prisotna še prej.

Kirurške posege so izvajali duhovniki, ki so bili specializirani za zdravljenje. V primeru pojava okužb so slednje zdravili z medom.  V času Stare Grčije so kot centri za medicinske nasvete, prognoze in zdravljenje uporabljali templje posvečene bogu zdravja, Asclepius-u.

Eden najpomembnejših kirurgov tega časa je bil Galen, ki je izvajal različne operacije – vključno z operacijami na možganih in očeh, ki jih kasneje nihče ni izvajal kar dve stoletji.

Za varen potek operacije je ključno dobro poznavanje zdravstvene zgodovine bolnika. Bolnik se mora zavedati, da so vse informacije, ki jih poda svojemu zdravniku strogo zaupne in varovane, zato je pomembno, da zdravniku zaupa in mu odgovori na njegova vprašanja.

Najpogostejša vprašanja, ki jih zdravnik pred operacijo postavi so:

  • Ali imate kakršnokoli zdravstveno stanje, npr. sladkorno bolezen, srčno bolezen ali visok krvni pritisk?
  • Jemljete kakšna zdravila? Sem spadajo zdravila na recept in zdravila in izdelki, ki jih dobite brez recepta (npr. aspirin, vitamini, rastlinski produkti…).
  • Kadite? Uživate alkohol? Uživate kakršnekoli droge?
  • Imate alergije?
  • Ste imeli kakšno drugo operacijo ali bolezen?
  • Sumite, da ste noseči?
  • Kakšno je vaše zdravje v splošnem?
  • Imate vročino, prehlad ali izpuščaje?

Zdravstveno osebje v času priprav na operacijo opravi številne preglede – odvisno od operacije. Na podlagi vaše zdravstvene kartoteke in družinske anamneze zdravnik pridobi ključne informacije, ki bi lahko vplivale bodisi na potek ali pa končen rezultat operacije. Rutinsko se pred posegom pri zdravniku opravi še meritve krvnega pritiska, izračuna indeks telesne mase (BMI – razmerje med telesno maso in višino) ter zabeleži morebitno prisotnost prostetičnih naprav (npr. srčnih spodbujevalnikov). Poleg preverjanja zdravstvene zgodovine bolnika, je pomembno tudi poznavanje njegovih vitalnih funkcij ter rezultati laboratorijskih testov. Najpogostejše so različne laboratorijske preiskave, npr. količina levkocitov, hemoglobin in hematokrit, prisotnost elektrolitov v urinu itd. Pogosto se opravi rentgen prsnega koša ali ostalih delov, EKG (elektrokardiogram)… Pred operacijo se obvezno preveri še vaš krvni tip, ki je potreben za zagotavljanje ustrezne krvi v primeru krvavitev in izgube krvi med operacijo.

V predopertivnem času je poleg preiskav in fizičnega pregleda bolnika pomembna tudi psihološka priprava bolnika. Pomembno je, da se z zdravnikom natančno pogovorite o postopku operacije (kako bo operacija potekala, kaj pričakovati po koncu operacije, možni zapleti), kar bo omogočilo, da boste zdravniku lažje zaupali. Prav tako boste mirnejši in pred operacijo ne boste čutili dodatnega stresa, ki bi bil posledica pomanjkanja informacij. Vsaka operacija za posameznika predstavlja stres, pomembno je, da se ga zavedate in ob podpori zdravstvenega osebja in svojih najbližjih tudi premagate.

V obdobju pred napovedano operacijo ne pozabite na telovadbo, saj ta telesu omogoča, da ostane v primerni kondiciji za operacijo. Če ste redno telovadili že v času pred pripravami na operacijo, svoje navade ohranite. Če pred operacijo niste redno telovadite, začnite počasi vpeljevati telovadno rutino v svoj vsakdan. Priporočeno je, da se z zdravnikom posvetujete o času po operaciji – v kolikšnem času po operaciji se pričakuje, da boste lahko normalno opravljali vse svoje dnevne obveznosti itd. Tako se boste lahko pripravili in dogovorili s svojimi bližnjimi, da vam, v primeru, da sami ne boste mogli opravljati gospodinjskih opravili, priskočijo na pomoč. S svojci ali prijatelji se prav tako vnaprej dogovorite za prevoz v oz. iz bolnišnice ob posegu.

Ko načrtujete operacijo je dobro, da nekoliko spremenite svoj slog življenja. Če kadite, je priporočljivo, da s kajenjem prenehate ali ga vsaj zmanjšate vsaj dva tedna pred operacijo. Pri zdravniku se pozanimajte o uporabi zdravil, ki jih imate za nadzor ostalih bolezni (npr. sladkorne bolezni, visokega pritiska, težav z dihanjem…). Če se vam v obdobju tik pred operacijo pojavi prehlad, izpuščaj ali zbolite, o tem obvestite zdravnika, ki bo, če bo to potrebno, datum operacije prestavil.

Če boste operirani isti dan kot sprejeti v bolnišnico velja, da lahko popijete bistro tekočine (to pomeni tekočino brez delcev in maščob!) do 2 uri pred posegom, čvrsto hrano pa lahko jeste do 6 ur pred posegom (tu sta vključena tudi kraje mleko in mleko v prahu). Dojenje je potrebno prenehati vsaj 4 ure pred operacijo (enako velja za pripravke za novorojenčke). Žvečilni gumiji in tobak so dovoljeni do 2 uri pred operacijo. Večer pred operacijo oz. zjutraj na dan operacije se stuširajte. Svoj obraz in lase lahko operete z navadnim šamponom ali milom. Po tuširanju oblecite sveža oblačila. Pomembno je, da na dan operacije ne uporabljate nobenih losjonov, ličil, šmink, parfumov, parfumske vodice, sprejev, kontaktnih leč ali vodic za po britju. Pozorni bodite tudi pri jemanju zdravil – vzemite zgolj tiste, ki jih odobri zdravnik, ki bo pri operativnem posegu sodeloval (seznam mu pokažite že na pregledih pred operacijo).

Ko prispete v bolnišnico na operativni poseg ne pozabite s seboj prinesti kartice zdravstvenega zavarovanja. Tako morate s seboj na operativni poseg vedno prinesti naslednje dokumente:

  • Poleg kartice zdravstvenega zavarovanja še,
  • Veljavno napotnico osebnega zdravnika (če ta še ni v obliki eNapotnice ali predhodno dostavljena),
  • Razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo o predhodnem zdravljenju ali specialističnih pregledih,
  • Veljaven osebni dokument.

S seboj vzemite tudi vsa seznam zdravil ali pršil, ki jih jemljete. Pomembno je, da na seznam vključite tudi vsa zdravila za samozdravljenje in prehranska dopolnila, ki jih jemljete v zadnjem obdobju. Prav vsa zdravila in dopolnila imajo lahko vpliv na pojav stranskih učinkov anestezije ali drugih zapletov. Da bo vse kar se da zanesljivo, lahko vsa zdravila prinesete tudi s sabo (v originalnih pakiranjih).

Če uporabljate leče, očala ali slušne aparate, s seboj prinesite tudi posode za njihovo shranjevanje. Te posode naj imajo označeno tudi vaše ime. Če boste morali po operaciji ostati več dni v bolnišnici, s sabo vzemite še kopalni plašč, copate, pižamo in udobna oblačila (npr. trenirko). Ne pozabite niti na izdelke za osebno higieno – zobno ščetko, zobno pasto, glavnik, dezodorant, ustno vodico, milo, izdelke za britje itd. Priporočeno je, da vse vredne predmete (nakit, kreditne kartice) pustite doma, saj zdravstvene ustanove v večini zanje ne odgovarjajo.

Navodila za pripravo na sprejem in odpust iz bolnišnice boste dobili pri zdravstvenem osebju bolnišnice oz. zdravstvene ustanove, ki bo operativni poseg izvajalo. V nadaljevanju so predstavljeni trije primeri operativnih posegov in navodila za pripravo nanje.

Primer dnevne operacije, kjer boste iz bolnišnice odpuščeni še isti dan, predstavlja operacija dimeljske kile v lokalni anesteziji. Na spletni strani SB Jesenice, ki je ena izmed bolnišnic, kjer omenjeno storitev opravljajo je možno najti navodila bolnikom, ki se na ta poseg pripravljajo. Pomembno je, da se bolnik zaveda, da bo, kljub temu da gre še isti dan domov, takoj ob sprejemu dobil svojo posteljo, kjer bo počakal do operacije, po posegu pa do odpusta domov. Operacija dimeljske kile poteka v lokalni anesteziji, pri čemer se najprej omrtvi živce v predelu, ki se ga operira, nato pa se dodatno anestezira koža. Od te stopnje dalje bolnik ne čuti več ničesar – če kaj čutite opozorite zdravstveno osebje (med posegom boste namreč budni). Kmalu po posegu boste lahko jedli in pili, sama bolečina se bo pojavila šele kasneje. V večernih urah (praviloma okoli 19.ure) lahko pričakujete odhod domov – takrat naj vas pridejo iskati svojci. Takrat boste dobili odpustno pismo ter navodila, ki med drugim vključujejo priporočene ukrepe. Na kontrolni pregled boste naročeni glede na presojo zdravnika.

Ena izmed operacij, ki jih pogosto izvajajo v SB Izola je vgradnja srčnega spodbujevalnika. To je majhna naprava, ki je vstavljena v prsnem košu in pomaga uravnavati srčni ritem bolnika. Pred operacijo je potrebno najprej ugotoviti, če zaradi motnje ritma res potrebujete srčni spodbujevalnik. Če se s preiskavami to potrdi, boste povabljeni na operacijo. V bolnišnico boste sprejeti en dan pred predvidenim operativnim posegom. Na ta dan boste opravili osnovne preiskave krvi in rentgensko slikanje pljuč. 6-8 ur pred operacijo ne boste smeli zaužiti ničesar. Sama operacija je majhna, zato ni potrebna splošna anestezija. Pred operacijo vas bodo umili in vam dali zdravilo za pomiritev. Mesto, kjer bo zdravnik vstavil spodbujevalnik, bo predhodno omrtvičeno. Po operaciji boste še en dan ostali na opazovanju. Pred odpustom iz bolnišnice vam bodo preverili delovanje srčnega spodbujevalnika ter vam dali navodila in izkaznico o srčnem spodbujevalniku. Prav tako boste naročeni na kontrolni pregled. En teden po posegu boste pri svojem osebnem zdravniku odstranili šive. Po operaciji je okrevanje hitro – nekaj časa boste čutili bolečino in oteklino, prav tako je dobro, da se izogibate hujšim naporom.

[wp_ad_camp_1]

Pri menjavi kolenskega sklepa vam v navodilih v Valdoltri najprej natančno predstavijo zakaj se operacija izvaja in kaj bodo med operacijo sploh naredili. Sledi predstavitev poteka zdravljenja. 2-4 tedne pred predvideno operacijo boste z vsemi izvidi obiskali anesteziološko ambulanto, kjer bodo ocenili vašo sposobnost za operacijo. Na ta obisk morate obvezno s sabo prinesti tudi seznam vseh zdravil, ki jih jemljete – jemanje določenih boste morali ukiniti oz. zdravila po potrebi zamenjati. V bolnišnico boste sprejeti dan ali dva pred operacijo – pripeljejo naj vas svojci. S seboj imejte vso potrebno dokumentacijo, redna zdravila, pribor za osebno higieno, nedrseče copate in bergle (če si jih lahko sami preskrbite). Sprejela vas bo medicinska sestra, ki vas bo pospremila do vaše sobe in svojcem predstavila urnik obiskov. Na oddelku vas bo pregledal oddelčni zdravnik, ki vas bo (če bo to potrebno) napotil na dodatne preiskave. Dan pred operacijo sta predpisana čiščenje črevesja in dieta. Na operativni dan morate biti tešči (ne pijte in ne jejte). Operiran predel bodo medicinske sestre najprej očistile in obrile, nato pa vas odpeljale v operacijske prostore. Poseg se običajno izvede v splošni anesteziji – če želite ostati budni, na to prej opozorite anesteziologa. Sama operacija traja 1-2 uri, sledi noč, ki jo boste preživeli na enoti za pooperativno nego, naslednji dan pa se vrnete na svoj oddelek. Že na dan operacije boste s pomočjo fizioterapevta ali zdravnika že vstali ob postelji. V bolnišnici boste bivali 4-7 dni (dokler ne boste samostojno pokretni), odvisno od vrste operativnega posega.

Avtorica: Mojca Strgardipl. biol. (UN)

Literatura:

http://www.sb-je.si/wp-content/uploads/2014/01/SOP-NA-25-Informacija-pred-OP-dimeljske-kile-v-lokalni-anesteziji-na-DH_V21.pdf

https://sb-izola.si/wp-content/uploads/2015/07/Sr-ni-spodbujevalnik-informacije-za-bolnike.pdf

https://en.wikipedia.org/wiki/Surgery#History

http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/564-Navodila_za_pripravo_na_operacijo-vsebina.pdf

http://samples.jbpub.com/9781449688066/87625_CH02_Pass2.pdf

http://www.ob-valdoltra.si/sites/www.ob-valdoltra.si/files/upload/files/ob-valdoltra-informacije-menjava-kolenskega-sklepa-dn501-002v1.pdf