Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na gostitelja, če jih v telo vnašamo v zadostnih količinah. Probiotiki so predmet preučevanja v različnih raziskavah, učinkujejo namreč na prebavni trakt in prebavne funkcije. Uporabljajo jih tudi kot modulatorje imunskega sistema in pri vnetnih kožnih stanjih, npr. atopičnem dermatitisu in aknah. Kot probiotiki se najpogosteje uporabljajo bakterije skupin Lactobacilli in Bifidobacteria, čeprav se lahko uporabljajo tudi druge organizme kot so npr. Gram-pozitivni koki, bacili, kvasovke in Escherichia coli.

Dokazano je, da probotiki izboljšajo biodostopnost kalcija, zmanjšajo tveganje za razvoj raka debelega črevesa, izboljšanje stanje vnetja mukoze ter številnih prebavnih motenj. Drugi koristni učinki vključujejo hipoinzulinemijo in nadzor nivojev trigliceridov.

Človeški prebavni trakt je življenjski prostor prebavnega mikrobioma, t.j. kompleksni in dinamični mikrobni ekosistem, ki naj bi po ocenah zajemal več kot 400 različnih vrst bakterij in je odgovoren za pomembne funkcije, vključno z mikrobno aktivnostjo, trofičnimi učinki na črevesni epitel in interakcije z imunskim sistemom gostitelja. Izraz »mikrobiom« (včasih znan kot »črevesna flora«) se nanaša na vse mikrobe (bakterije, glive, viruse itd.) in njihove genetske komponente ter interakcije v določenem okolju.

Mikrobiota je združba živih mikroorganizmov, ki prebivajo v določenih ekoloških nišah, npr. človeškega debelega črevesa in delujejo kot pregrada ter preprečujejo kolonizacijo oportunističnih in patogenih mikroorganizmov. Črevesni mikrobiom je nujno potreben pri interakcijah med črevesnim epitelom in mukoznim imunskim sistemom ter vpliva na razvoj in homeostazo normalne imunosti mukoze.

Probiotiki so definirani kot »živi mikroorganizmi, ki ob zadostnih vnesenih količinah v telo, zagotavljajo koristne učinke za zdravje gostitelja«. Probiotike lahko vnesemo v obliki prehranskih nadomestkov ali zdravil. Večina komercialnih proizvodov izhaja iz prehranskih virov, predvsem kultiviranih in ferementiranih mlečnih proizvodov. Dostopni so v več različnih oblikah, ki lahko vsebujejo samo en ali pa več različnih probiotikov, katerih količina se razlikuje od proizvoda do proizvoda.

Mikroorganizmi, ki se najpogosteje uporabljajo kot probiotiki, spadajo v skupino bakterij imenovanih Lactobacillus in Bufidobacterium. To so najpomembnejše sestavine normalne človeške mikrobiote prebavnega trakta. Ostali probiotiki se uporabljajo redkeje, kljub temu so, zaradi svojih potencialnih probiotičnih delovanj, predmet različnih raziskav. Gre za predstavnike skupin Streptococcus, Escerichia coli in Bacillus. Prav tako se v raziskavah uporablja določene nepatogene kvasovke, npr. Saccharomyces boulardii, ki je v črevesnem traktu človeka sicer običajno ne najdemo.

Prebavni trakt

Probiotiki izboljšajo prehransko in mikrobiološko ravnotežje prebavnega trakta. Delujejo kot vektorji, ki svoje aktivne komponente prenesejo do različnih tarčnih mest prebavnega trakta. Njihova mesta in učinki se razlikujejo glede na sev bakterijske vrste.  Večina učinkov se pojavi, če vnesemo žive mikroorganizme – to ni nujno potrebno storiti vedno, da bi zagotovili potrebne koristi.

Da je lahko probiotik učinkovit, mora preživeti kislo okolje želodca in preiti skozi črevesje. To v enem delu razloži potrebo probiotikov po tem, da se jih v telo vnese v velikih količinah. Njihovo preživetje pri prehodu skozi prebavni trakt se močno razlikuje, saj je odvisno od rodu, vrste, seva, vnesene doze, z gostiteljem povezanimi dejavniki (kisle žolčne kisline in izločki trebušne slinavke) ter z dejavniki, ki so povezani s prenašalcem oz. vektorjem (hrana, mikroenkapsulacija). Različni probiotiki so različno odporni na želodčno in žolčno kislino, imajo različno sposobnost kolonizacije prebavnega trakta in različen vpliv na izločanje citokinov iz epitelnih celic črevesja. Posledica tega so različne zdravstvene koristi, ki jih lahko opazimo pri določenih posameznikih, ne moremo pa posplošiti na vse.

Koristni učinki probiotikov na delovanje prebavnega trakta prispeva k normalizaciji prepustnosti, ponovni vzpostavitvi mikrobiote, izboljšanju prepustnega imunskega delovanja, zmanjšanju pro-vnetnih imunskih odzivov (t.j. citokinov, ki spodbujajo vnetja) in ponovni vzpostavitvi ravnotežja med citokini, ki spodbujajo in zavirajo vnetne odzive. Koristni učinki probiotikov na prebavni trakt dokazano vključujejo bolezenska stanja kot so akutni gastroenteritis, z antibiotiki povezano diarejo, diarejo pri turistih ter sindrom razdraženega črevesja. Prav tako bi lahko imeli probiotiki koristne učinke na kronični gastritis, ki ga povzroča Heliobacter pylori in ulcerozni kolitis. Nekateri pa koristne učinke povezujejo tudi s akutnim pankreatitisom, mikroskopskim kolitisom, Crohnovo boleznijo in laktozno intoleranco.

Večino raziskav povezanih s stanjem akutne vnetne diareje so naredili na novorojenčkih in otrocih. V meta-raziskavi, kjer so analizirali 63 različnih raziskav, ki so skupaj zajele 8014 udeležencev, od tega 352 odraslih (starejših od 19 let) so ugotovili, da probiotiki zmanjšajo splošno tveganje za diarejo, ki bi bila prisotna 4 dni ali več, za kar 59%. Prav tako so ugotovili, da ob uporabi probiotikov, diareja traja v povprečju do 25 ur. Najpogosteje preučevana probiotika sta Lactobacilus GG in S.boulardii. Ne glede na velike razlike v metodoloških pristopih teh raziskav, ki vključujejo različne seve, ki so bili v raziskavi uporabljeni, različne doze, povzročitelje, resnost bolezenskih stanj in države, kjer so bile raziskave narejene, so potrdili, da so probiotiki varen in učinkovit način za zmanjšanje trajanja in resnosti diareje. Prav tako so učinkoviti pri preprečevanju napredovanja akutne oblike diareje (ta traja do 14 dni) v trajno obliko.

Raziskave, kjer so ugotavljali učinkovitost uporabe probiotikov pri zdravljenju z antibiotiki povezane diareje (AAD) pri odraslih (18 – 64 let) in starejših bolnikih (nad 65 let) so potrdile, da dodajanje probiotikov ob uporabi antibiotikov, zmanjša tveganje za AAD pri odraslih, ne pa tudi starejših bolnikih. Probiotiki, ki so dokazano učinkoviti pri preprečevanju AAD vključujejo Lactobacillus rhamnosus in S. boulardii, ne pa tudi v jogurtu prisotnih Lactobacilus delbrueckii bulgaricus ali Steptooccus salivarius.

Akutna diareja je najpogostejša pri popotnikih, saj se pojavi pri kar 5 % do 50  % popotnikov, pogostost pa je odvisna predvsem od destinacije oz. lokacije dopustovanja. Večina primerov akutne diareje (80%) je posledica bakterijskih okužb. Najpogostejši povzročitelj stanja je eden od sedmih tipov diarogene E. coli. Ena od raziskav je pokazala, da je uporaba določenih probiotikov varna in učinkovita pri preprečevanju akutne diareje pri popotnikih. V tej raziskavi so pokazali tudi, da lahko do 85 % vseh primerov te diareje preprečimo s preventivno uporabo probiotikov. Rezultatov te raziskave nadaljnje raziskave niso potrdile. V teh primerih naj bi bil najbolj učinkovit probiotik S. boulardii. Prav tako učinkovita je uporaba L. rhamnosus GG in mešanica probiotikov, ki vključujejo L. bulgaricus, B. bifidum in S. thermophilus.

Dokazano je, da je učinkovitost probiotikov pri odstranjevanju okužb s Heliobacter plyori izredno velika. Ob dodajanju probiotikov se poveča hitrost odstranjevanja in zmanjša število stranskih učinkov posledic okužb. V drugi neodvisni raziskavi so omenjeno potrdili in ugotovili, da dodajanje probiotikov ob standardni terapiji za odstranjevanje okužbe s H. plyori poveča hitrost odstranjevanja mikroorganizmov za približno 13 % in zmanjša splošno pojavnost stranskih učinkov zdravljenja za 41 %, pri tem pa nista pomembna niti starost niti spol bolnika, prav tako ni pomembna doza oz. količina probiotika.

 

Bolezen Probiotik Učinek 
Akutna vnetna diareja Mešanica – večinoma L. rhamnosus GG in S. boulardii ter drugi sevi Lactobacillus Probiotiki so varni in imajo jasne koristne učinke na krajšanje trajanja in zmanjšanje pogostosti premikov v črevesju pri akutni vnetni diareji.
Z antibiotiki povezana diareja (AAD) –          Različni sevi Lactobacillus in S. boulardii

 

–          L. rhamnosus GG

 

 

–          S. boulardii

 

 

–          Probiotiki v jogurtu (L. delbrueckii, L. bulgaricus, Streptococcus salivarius termophilus)

–          Zmanjšanje tveganja za AAD pri odraslih, vendar ne tudi pri starejših.

–          Učinkovit pri preprečevanju AAD pri otrocih in odraslih

–          Zmanjša tveganje za AAD pri odraslih in otrocih

–          Nekonsistentni rezultati na učinkovitost pri preprečevanju AAD.

Akutna diareja pri turistih –          S. boulardii  in mešanica  L. acidophilus in B. bifidum

–          Različni sevi Lactobacillus in S. boulardii

–          Opazen vpliv pri preprečevanju diareje pri turistih

 

–          Niso učinkoviti pri preprečevanju diareje pri turistih

Sindrom razdraženega črevesja –          Mešanica. Različni sevi Lacobacillus in Bifidobacterium, jogurt.

–          Mešanica. Različne kombinacije Lactobacillus Bifidobacterium.

 

 

 

–          Mešanica (Lactobacillus, Bifidobacterium, Streptococcus, Saccharomces, Escherichia; kombinacije)

–          Zelo učinkoviti pri izboljšanju simptomov (obetajoča strategija)

 

–          Mešani rezultati. Delno izboljša določene ali vse simptome stanja sindroma, odvisno od vrste ali uporabljene kombinacije.

 

–          Koristni učinki na splošne simptome sindroma, na bolečino v trebušnem predelu…

Okužba s H. plyori –          Kombinacija Lactobacillus + Streptococcus + Bifidobacterium; posamezno Lactobacullus ali Saccharomyces

–          S. boulardii

–          Povečanje splošne hitrosti odstranjevanja okužbe ob dodajanju probiotikov

 

 

 

–          Dodajanje S. boulardii standardnemu zdravljenju pomembno poveča hitrost odstranjevanja okužbe; prav tako pride do zmanjšanja določenih stranskih učinkov, ki se pojavi pri zdravljenju

 

Rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesa lahko zajame celotno dolžino debelega črevesa in danke. Gre za tretjo najbolj smrtonosno obliko rakavega obolenja, ki se najpogosteje pojavlja pri osebah v razvitem svetu. Ocenjuje se, da bi lahko do leta 2035, diagnozo te oblike rakavega obolenja potrdili v 24, 4 milijonih novih primerov. V zadnjih letih so v različnih raziskavah potrdili, da je sestava mikrobiote črevesja pomemben dejavnik tveganja za razvoj raka debelega črevesja. Črevesna mikrobiota, kot je že omenjeno, vpliva na zdravje črevesja, vključno z vplivi na lastnosti celic, fiziologijo, presnovo, razvoj in ohranjanje imunske homeostaze črevesja. Prav tako so raziskave pokazale, da se sestava črevesne mikrobiote posameznikov, ki imajo raka na debelem črevesu, razlikuje od črevesne mikrobiote zdravih posameznikov. Zato bi lahko spreminjanje sestave črevesne mikrobiote s pomočjo vnosa zadostnih količin probiotikov pomagalo pri preprečevanju razvoja raka na debelem črevesju, saj te substance vplivajo tako na mikrobioto, prav tako pa imajo potencialne koristne učinke za zdravje gostitelja. In vitro eksperimentalne in klinične raziskave kažejo obetajoče rezultate vezane na antikarcinogene lastnosti probiotikov.

Vezano na antiokarcinogene lastnosti probiotikov, literatura ponuja različne mehanizme, ki naj bi bili za te lastnosti odgovorni. Eni izmed teh so: 1) spreminjanje sestave črevesne mikrobiote; 2) spreminjanje presnovnih aktivnosti črevesne mikrobiote; 3) vezava in razgradnja karcinogenih spojin prisotnih v lumnu črevesja; 4) proizvodnja spojin z antikarcinogenimi aktivnostmi, npr. kratko-verižnih maščobnih kislin in konjugiranje linolenske kisline; 5) imunomodulacija; 6) izboljšanje črevesnih pregrad; 7) spremembe fiziologije gostitelja; 8) zaviranje proliferacije (prekomerne rasti) celic ter sprožitev apoptoze (celične smrti) v rakavih celicah. Vsak od teh mehanizmov preko katerih naj bi probiotiki delovali, je bil že potrjen s pomočjo različnih raziskav, določeni od teh pa so na kratko predstavljeni v nadaljevanju.

Natančna sestava črevesne mikrobiote in njena povezava z razvojem raka debelega črevesa ostaja neznana. Kljub temu mora biti zdrava črevesna mikrobiota sestavljena na tak način, da je število koristnih bakterij večje od števila patogenih. Če temu ni tako, lahko pride do sprožitve kroničnega vnetja in povečanja proizvodnje karcinogenih spojin, kar poveča tudi tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke. Eksperimentalne in klinične raziskave so potrdile, da lahko redno uživanje probiotikov, izboljša kvalitativni in kvantitativni profil črevesne mikrobiote. Tako npr. 16-dnevno redno uživanje Lactbacillus plantarum, L. acidophilus in Bifidobacterium longum, poveča diverziteto (pestrost) bakterij pri bolnikih z rakom debelega črevesja, ki gredo skozi postopek kolonorektomije.  Prav tako so probiotični mikroorganizmi sposobni zmanjševanja populacij patogenih bakterij na različne načine, vključno s tekmovanjem za hranila, rastne faktorje in adhezijske receptorje. Določeni probiotiki lahko proizvajajo antibakterijske spojine (npr. bakteriokin, reuterin, vodikov peroksid), ki inhibirajo rast in izločijo patogene bakterije iz lumna črevesja. Koristno spreminjanje sestave črevesne mikrobiote je neposredno povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj raka debelega črevesa.

Določene bakterije v človeškem črevesju so sposobne proizvodnje karcinogenih spojin iz hrane, prav tako pa tudi iz žolčnih soli, ki se proizvajajo endogeno. Ta sposobnost je posledica prisotnosti in aktivnosti določenih encimov (npr. β-glukozidaze, dušikove reduktaze, azoreduktaze), ki so sposobni pretvorbe policikličnih aromatskih ogljikovih hidratov, heterocikličnih aromatskih aminov in primarnih žolčnih kislin v aktivne karcinogene; sinteze fenolov, kreolov, amonija in dušikovih spojin. Ti presnovki imajo citotoksične in genotoksične sposobnosti delovanja, ki lahko vodijo v nenormalno rast celic in aktivacijo antiapoptotskih poti v kolonocitah, kar prispeva k razvoju raka debelega črevesa in danke. Spreminjanje mikrobne presnove s spreminjanjem aktivnosti teh encimov je eden od mehanizmov, s pomočjo katerega naj bi probiotske bakterije zmanjšale aktivnost teh encimov. Določene in vitro, in vivo in klinične raziskave so potrdile, da določeni sevi probiotičnih bakterij zmanjšajo aktivnost teh encimov.

Depresija in motnje razpoloženja

Določene vrste bakterij v črevesju lahko neposredno komunicirajo s centralnim živčnim sistemom (CŽS) ter s tem vplivajo na živčne prenašalce preko vagalnih senzornih živčnih vlaken, prav tako pa vplivajo tudi na imunske in endokrine mehanizme. CŽS neposredno in posredno vpliva na mikrobiom črevesja, saj vpliva na sproščanje signalnih molekul iz enterohromafinskih celic, živcev ter imunskih celic v lamini proprii, v lumen črevesja.

Prebavni trak je občutljiv tako na fiziološki kot fizični stres. Stres je akutna grožnja telesu, ki zmoti homeostazo in ima določene učinke na telo, ki lahko trajajo različno dolgo časa. Stres in njegovi mediatorji vplivajo na fiziološko delovanje prebavnega trakta kot so motnje delovanje črevesnih pregrad, prepustnost mukoze, visceralno občutljivost in spreminja sproščanj nevro-endokrinih dejavnikov, kar se izraža v neravnovesju mikrobioma v prebavilu in slabljenju imunosti gostitelja, kar vodi  večjo dovzetnost za okužbe. To sproži serijo biokemijskih reakcij v katerih nastanejo imuno modulatorne spojine, ki zagotavljajo povratni odgovor za CŽS, to pa ojača simptome depresije in drugih psihiatričnih bolezni. Še več, ugotovili so, da kronična izpostavitev stresu povzroči nepovratne spremembe na območjih možganov, ki so odgovorni za odziv na stres. Stres pri bolnikih nagnjenih k depresiji povzroči spremembe v nivojih kortizola v plazmi in hormona kortikoliberina v cerebrospinalni tekočini. To vodi v zaviranje imunskega sistema in tvorbe kosti.

Obstaja več različnih fizioloških in medicinsko terapevtskih strategij, ki se uporabljajo za preprečevanje in nadzor depresivnih motenj čustvovanja. Stopnja uspešnosti fizioloških strategij zdravljenja je v primerjavi z medicinskim zdravljenjem manj uspešno, se pa pri medicinskem zdravljenju s pomočjo zdravil pojavljajo stranski učinki, ki so vezani na jemanje teh zdravil. Posledično je potrebno ves čas iskati nove varne, učinkovite in ekonomsko dostopne strategije zdravljenja, ki bi pomagale v boju proti depresiji. Tukaj se kot možno in učinkovito orodje kaže varno in naravno dodajane probiotikov kot dodatek temeljim strategijam zdravljenja. Probiotiki bi bili lahko tako uporabni pri spreminjanju komunikacije med mikrobiomom črevesja in možgani, ki spreminja vedenje gostitelja (t.j. bolnika).

Probiotiki so pomembni, saj patogene v črevesju izločijo na način, da zavirajo in preprečujejo njihovo pritrjevanje,  s procesom kolonizacijske odpornosti tekmujejo za receptorje na epitelnih celicah in hranila, proizvajajo antimikrobne presnovke in ojačajo črevesno pregrado. Prav tako probiotiki zavirajo enterične patogene z nižanjem pH lumna in stimulacijo proizvodnje obrambnih proteinov v epitelnih celicah. Koristne bakterije (vključno s probiotiki) imajo pomembno vlogo pri proizvodnji različnih živčnih spojin, ki so strukturno in funkcionalno podobne spojinam gostitelja (npr. GABA, serotonin, acetilholin) in tako neposredno vplivajo na vedenje gostitelja. Peptidi in nevro aktivni mediatorji, ki jih izločajo mikrobi, sprožijo sintezo in sproščanje nevro-aktivnih molekul iz epitelnih celic črevesja. Ogromno molekul (npr. kratko-verižne maščobne kisline, serotonin, GABA, triptofan, tirozin, vitamin K…) probiotiki pretvorijo v nevro-aktivno spojino, veliko jih proizvedejo tudi sami ali pa jih proizvedejo drugi elementi mikrobote črevesja. Vzpostavitev osi komunikacije med mikrobioto črevesja in možgani v zgodnjem otroštvu ohrani nivo serotonina ter ima vpliv na odpornost na pojav depresije v odraslosti. Zgodnja kolonizacija mikrobiote črevesja in razvoj živčnega sistema sta paralelna in soodvisna procesa, ki prinašata koristne učinke za vse. Kakršna koli motnja kolonizacije mikrobiote v obdobju takoj po porodu in/ali v zgodnjem otroštvu, neposredno vpliva na razvoj živčnega sistema, kar lahko poveča tveganje posameznika, da postane bolj dovzeten za mentalne motnje v kasnejših fazah življenja.

V zadnjem času se raziskovalci vse bolj posvečajo tudi anti-oksidativnim lastnostim probiotikov. Te lastnosti probiotikom omogočajo velik potencial, saj imajo pomembno vlogo pri nadzorovanju oksidativnega stresa, ki ga sprožijo degenerativne bolezni staranja in motnje čustvovanja. Oksidativni stres ima pomembno vlogo v patofiziologiji mnogih nevroloških bolezni. Povzroči namreč nastanek reaktivnih kisikovih/dušikovih vrst, ki povzročijo poškodbe celic, ki nato vodijo v njihovo smrt. Probiotiki imajo dokazano obrambo funkcijo pred temi spojinami, saj sodelujejo pri proizvodnji vitaminov, bioaktivnih peptidov in različnih encimov z antioksidativnimi aktivnostmi. Mlečni proizvodi, zelenjava in ostali produkti, ki vključujejo probiotiki so tako pomembna dodatna terapija pri nadzoru s stresom inducirane depresije in drugih psihiatričnih motenj.

Cistična fibroza

Cistična fibroza (CF) je definirana kot kopičenje debelih mukoznih linij prebavnega in dihalnega mukosa, ki zmoti delovanje prebavnega sistema in sestavo mikrobiote. Kljub napredkom pri zdravljenju CF v zadnjih letih, ki vodijo k izboljšanju prehranskega statusa bolnika, vnetja prebavil še vedno ostajajo pomembna težava, ki vpliva na rast in klinični status. Vnetje prebavil pogosto ocenjujemo s meritvami kalprotektina v blatu. Gre za protein, ki ga proizvajajo levkociti in ohrani svojo stabilnost  v blatu. Ker gre za protein, ki ga razgradi tripsin, je zelo uporaben pri korelaciji s spodnjimi deli prebavil.

Črevesje pri CF je bolj dovzetno za prekomerno rast bakterij, zaradi slabšega delovanja mukozne pregrade, otežene gibljivosti črevesja, debelih mukoznih slojev in pogostega zdravljenja CF, ki vključuje inhibitorje protonskih črpalk in antibiotike. Prebavne težave in cistična fibroza so okarakterizirane z nezadostnostjo delovanja trebušne slinavke in motnjami absorpcije hranil. Prav tako lahko na kvaliteto življenja bolnikov s CF vplivajo tudi druge težave kot so vnetje prebavil, nenormalna absorpcija žolčni kislin in prekomerna rast bakterij.

Probiotiki naj bi vplivali na imuski sistem prebavnega trakta, vplivali na lokalizirano proizvodnjo vnetnih citokinov in vnetje prebavil. Količina kalprotekina je pri polovici bolnikov s CF drugačna kot pri zdravih posameznikih. V eni od študij so ugotovili, da se je količina proteina po probiotičnem zdravljenju normalizirala pri kar 90% vseh bolnikov. V drugi raziskavi pa so raziskovali nadzor CF pri podhranjenih osebah (osebe s prenizkim indeksom telesne mase). Pri bolnikih s CF, še posebej pa pri otrocih s CF, je kronična podhranjenost tesno povezana z neuspešnim zdravljenjem kratko- in dolgoročnih posledic CF, ki so ključne za preživetje. Pri otrocih, ki so prejemali dodatne količine probiotikov, so raziskovalci potrdili boljšo rast, čeprav bi bilo potrebno dognanja preveriti na večji populaciji.

Uporaba probiotikov pri dojenčkih in otrocih

Ugotovili so, da je kar 70 % do 80 % vseh okužb, ki povzročajo diarejo, virusnega izvora, pri čemer še vedno prevladujejo rotavirusi. Dojenje novorojenčka zagotavlja najboljšo zaščito pred okužbami novorojenčka, saj vsebuje imunogene dejavnike, med katerimi poleg probiotikov najdemo tudi prebiotike. V nadzorovanih poskusih so indonezijski raziskovalci ugotovili, da L. reuteri ščiti pred razvojem diareje. Več različnih eksperimentalnih raziskav je preučevalo različne probiotike, pri čemer so slednje otokom ponudili v posameznih ali kombiniranih oblikah (npr. L. rhamnosus GG, B. lactis, S. thermophilus, L. reutri, L. acidophilus…). Pri tem so potrdili pozitivne učinke pri preprečevanju diareje, pri čemer je ključen podatek, da ob tem ni prišlo do nikakršnih stranskih učinkov. Edina težava je, da koristni učinek večinoma ni bil statistično pomemben.

Nekoč so verjeli, da je plodovnica (tekočina okoli ploda) sterilna, danes vemo, da temu ni tako, saj ta tekočina predstavlja začetno mesto srečanja zarodka z bakterijsko kolonizacijo. Vrste bakterij, ki so v tekočini prisotne, so odvisne od vrste bakterij, ki so prisotne v črevesju matere. Tekom naravnega (vaginalnega) poroda pride do nadaljnje kolonizacije z bakterijami, ki so prisotne v porodnem kanalu. Dojenje predstavlja najboljši način za ohranjanje zdravega črevesja novorojenčka. Mleko namreč zagotavlja probiotike in imunoglobuline A (IgA), ki pomagajo pri ohranjanju zdravja črevesja. Doječim materam in nosečnicam se tako priporoča uživanje s probiotiki bogate hrane, npr. kefirja, svežega kislega zelja in kumar, jogurta itd.

Seveda vse ženske zaradi različnih vzrokov ne morejo dojiti. Zato obstajajo nadomestki – o uporabi teh se je vedno dobro najprej pogovoriti z otrokovim pediatrom, še posebej, če ima otrok že prisotne zdravstvene težave.  S pediatrom se pogovorite o načinu doziranju, pri tem pa ne pozabite  nadomestke probiotikov dodajati postopoma, da boste ugotovili, kakšni so učinki dopolnila na prebavo ali vedenje otroka. Nadomestki so lahko v obliki tekočin – pri tem lahko dodatke probiotikov dojenčku dodajate ob mleku matere ali formule za novorojenčke neposredno v usta. Na ta način otrok ne dobiva dodatne tekočine, ki bi lahko povzročili neravnovesje elektrolitov v njegovem telesu. Lahko pa gre za nadomestke v obliki praška – slednjega najpogosteje uporabljamo pri otrocih, ki že jedo trdo hrano, saj ga tja lažje vmešamo.

Probiotiki in alergije pri otrocih

Probiotiki pri novorojenčkih z večjim tveganjem za alergije dokazano zmanjšajo koncentracije prostih lahkih verig imunoglobulinov. V raziskavi, ki je zajela 1549 novorojenčkov so kljub temu ugotovili, da zadostnih dokazov o vlogi probiotika pri preprečevanju alergijskih stanj in preobčutljivosti na hrano, ki bi omogočali priporočilo dodajanja probiotikov v prehrano novorojenčkov, ni. V različnih raziskavah so sicer potrdili zmanjšano pojavnost ekcemov pri novorojenčkih, niso pa tega potrdili v vseh raziskavah. Sama učinkovitost učinkovanja probiotikov na zmanjšanje atopičnega dermatitisa in/ali alergijskih bolezni bi lahko bila povezana tudi s samim časom intervencije dodajanja probiotikov. Tako naj bi bili preventivne učinki probiotikov pred pojavom alergijskih stanj pri otrocih opazni samo, če vnos probiotika poteka v času nosečnosti. Tako so npr. v eni od zadnjih meta-analiz pokazali, da dodajanje laktobacilov ženski v času njene nosečnosti, prepreči pojav atopičnega ekcema pri otrocih med 2 in 7 let starosti. Pri tem se kot edini res učinkovit sev v raziskavah izkazuje L. rhamnosus. Tako lahko rečemo, da ni pomemben čas vnosa probiotika, pač pa tudi izbran sev oz. vrsta slednjega.

Raziskovali so tudi zdravljenje atopičnega dermatitisa s pomočjo probiotikov. Pri tem je večina raziskav pokazala negativne rezultate. Tako večina raziskav povzema, da probiotiki niso učinkoviti pri zmanjševanju posledic atopičnega dermatitisa in ostalih alergijskih bolezni pri otrocih. Nekaj raziskav je sicer dokazalo koristne učinke za zdravljenje teh stanj, pa še te omenjajo zgolj blage koristne učinke. Več blagodejnih učinkov probiotikov je tako zaenkrat vezanih na preprečevanje alergij in ne njihovo zdravljenje.

Avtorica: Mojca Strgardipl. biol. (UN)

Literatura:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18061785

O rota virusu - rota virus
Vaje za oči