Bodoči starši se z dojenjem ter njegovim vplivom na razvoj otrokovih zob srečajo že v Šoli za starše. Tam izvemo prve in bistvene informacije o dojenju ter razvoju zob otroka. Nato sledi dojenje, ki močno vpliva na razvoj otrokove ustne votline, ter na koncu skrb za zdrave izraščene mlečne in kasneje stalne zobe.

NOSEČNOST

V nosečnosti se otrokovi zobje začnejo razvijati že v šestem tednu nosečnosti. Zato je zelo pomembno, da nosečnica je zdravo uravnoteženo prehrano: veliko vlaknin, sadja, zelenjave in čim manj predelano hrano. Izogiba naj se sladkarijam in sladkim jedem. Prav tako naj popije zadostno količino tekočino (2,5 – 3 litre dnevno). Nosečnica naj zaužije tudi zadostno količino vitaminov (vitamin A, vitamin D) in mineralov (kalcij, fosfor, fluor).

DOJENJE

Dojenje poteka po naravni poti po principu ponudbe in povpraševanje. Ko otrok pije mleko iz dojke, nastaja v dojkah še več mleka za otroka, in obratno.  Dojenje je tesno povezano z razvojen zob. Otrok z dojenjem pridobi naslednje: vse hranljive snovi za primeren telesni in duševni razvoj, ščiti ga pred boleznimi, krepi imunski sistem, boljše psihofizično počutje ter pravilno razporeditev zob.

Dojenje je veliko boljše kot hranjenje po steklenički, saj otrok pri tem porabi precej manj napora ter poskrbi za fiziološki razvoj mišičnih in kostnih elementov ustno obraznega predela. Raziskave kažejo, da ortodontske nepravilnosti nastanejo zaradi hranjenja po steklenički. Razvade, kot so sesanje prsta, dude ali cuclja, drža odprtih ust, dihanje na usta, nepravilno požiranje in vrivanje jezika med zobe pa prav tako vplivajo na slab razvoj zob in ustne votline. Pojavijo se večkrat pri tistih otrocih, ki niso bili dojeni.

Dolgotrajno dojenje se za primeren razvoj zob odsvetuje, saj le ta povzroča tudi karies. Materino mleko vsebuje poleg zaščitnih elementov tudi ogljikove hidrate (laktoza), ki so polni sladkorja in tako pozitivno vplivajo na razvoj kariesa. Temu se lahko izognemo s primerno zobno higieno že izraščenih zob, zadostno količino fluoridov (primerna zobna pasta, premazi, želeji) in omejenim vnosom ogljikovih hidratov. Namesto sladkanih pijač otroku raje ponudimo nesladkan čaj ali vodo. Tako se bomo izognili nastanku zobne gnilobe.

IZRAST PRVIH ZOBKOV

Prvi mlečni zobje izrastejo med šestim in desetim mesecem starosti dojenčka. Po navadi najprej izrasteta sekalca na spodnjem loku zobovja. Razpon prvega izraščenega zoba pa je lahko zelo velik, zato, moramo biti potrpežljivi. Na kakovost mlečnih zob vpliva že prehrana med nosečnostjo ter prehod iz dojenja na ustrezno pripravljeno hrano. Otroku dajemo hrano, ki jo mora prežvečiti in gristi, saj tako razvijamo razvoj zob in ustne votline. Otroka je potrebno navaditi tudi na umivanje zob, saj bomo tako lahko postavili temelje ustne higiene. Tehniko čiščenja zob otroka naučimo pri treh letim. Ker gotovo otrok tehniki čiščenja zob ne bo ”kos”, naj mu pri tem pomagajo starši. Pomoč otroku pri umivanju zob po navadi poteka do osmega leta.

Pomembno je, da se v tem času udeležimo preventivnih obiskov pri zobozdravniku. Specialist pedontolog ali usposobljen zobozdravnik ter usposobljena medicinska sestra vam bodo svetovali, kako postopati k prvim korakom zobne higiene. Pri otroku naj ne uporabljamo odrasle zobne ščetke, temveč odraslo ter primerno zobno pasto s fluoridi.

[wp_ad_camp_1]

Glede rabe ostalih pripomočkov pa se posvetujete z izbranim usposobljeni zobozdravnikom. V kolikor specialist pedontolog ali usposobljeni zobozdravnik presodita, da je potrebno jemanje fluoridov, pa vključimo v vsakodnevno ustno higieno tudi te. Dandanašnji preventivni obiski zobozdravnika so zelo pomembni, saj se lahko odkrijejo različne ortodontske nepravilnosti, za katere se kasneje poskrbi ustrezna obravnava. Otroci imajo kasneje zagotovljene redne letne preventivne sistematične preglede pri zobozdravniku ter zobozdravstveno vzgojo.

Ugotavljamo, da je razvoj zob otroka prisoten vse od nosečnosti pa vse do njegove polnoletnosti. Zobozdravstvena vzgoja že v zgodnji nosečnosti poskrbi, da so starši o tem dobro obveščeni in osveščeni. Nato se skrb za razvoj zob prenese od starša že k otroku. S postopnim učenjem ustne higiene dosežemo njegovo samostojnost in skrb za lastno ustno votlino.

OGLEJTE SI VZGOJO ZA USTNO ZDRAVJE (Izdal NIJZ)