young male holding his back in painBeseda Bolečine v križu že sama po sebi pove, da je to bolečino moč čutiti v križu. Faze bolečine v križu so lahko akutna, sub-akutna ali kronična, odvisno od trajanja bolečin. Bolečino lahko označimo kot topo, špikajočo ali žgočo.

Bolečine v križu je v obliki mravljinčenja, ščemenja, šibkosti ali celo otrplosti mogoče čutiti tudi v rokah, dlaneh in tudi v nogah in/ali stopalih, in sicer.

Najpogostejše področje bolečine v križu je spodnji del hrbta ali ledveno področje. Bolečine v križu lahko izvirajo iz mišic, živcev, kosti, sklepov ali drugih struktur v hrbtenici in tudi iz notranjih struktur, kot sta žolčnik in trebušna slinavka.

Čeprav so bolečine v križu pogost pojav, se le redko zgodi, da človeka trajno onesposobijo. V večini primerov gre za hernijo ali stenozo.

V ZDA je najpogostejša akutna faza bolečine v križu bolečina v spodnjem delu hrbta, imenovana tudi lumbago in je peti najpogostejši razlog za obisk zdravnika. Približno devet od desetih odraslih ljudi je že imelo izkušnje z bolečino v hrbtenici v nekem obdobju svojega življenja, pet od desetih odraslih, ki so hkrati tudi delovno aktivni, pa ima bolečine v križu vsako leto. Bolečine v križu v ZDA povzročijo 40 % vseh odsotnosti z dela zaradi bolezenskih stanj. Hkrati pa so bolečine v križu tudi vodilni vzrok invalidnosti po celem svetu.

Kronična bolečina v predelu hrbtu je bolečina, ki traja več kot 3 mesece. Žal je največkrat vzrok težko ugotoviti, saj precej faktorjev lahko vpliva na to bolečino. Od nekaj dni do nekaj tednov pa traja akutna bolečina in večina akutnih bolečin ima svoj vzrok v poškodbah hrbta ali v degenerativnih stanjih, kot je artritis. Večina težav s hrbtom se začne po 30. letu starosti, saj diski v hrbtenici postanejo manj prožni in bolj suhi, zaradi česar niso več sposobni tako ublažiti pritiske vretenc. Degeneracija pa vpliva tudi na vedno ožji hrbtenični kanal.

Slika 1

Spodnji del hrbta – najpogostejše področje bolečin v križu

 

Znaki in simptomi bolečine v križu

Simptom je tisto, kar bolnik občuti in o čemer govori, medtem ko je znak nekaj, kar drugi pri bolniku, npr. zdravnik ali farmacevt ali kdo drug, opazijo oz. odkrijejo. Na primer, bolečina je lahko simptom, izpuščaj pa je znak. Glavni simptom bolečine v križu je bolečina kjerkoli v predelu hrbta, včasih celo navzdol do zadnjice in nog.

Če kateri koli od naslednjih znakov ali simptomov spremlja vaše bolečine v križu, morate nemudoma obiskati svojega zdravnika:

  • izguba teže
  • povišana telesna temperatura (vročica)
  • vnetje (otekanje) na hrbtu
  • stalna bolečina v hrbtu, pri kateri niti počitek v ležečem položaju ne pomaga
  • bolečina, ki se je s hrbta razširila tudi na noge in/ali celo pod kolena
  • močne bolečine v križu zaradi nedavne poškodbe
  • urinska inkontienca – neželeno uhajanje urina (tudi v majhnih količinah)
  • težave pri uriniranju – težko urinirate
  • fekalna inkontienca – neželeno uhajanje blata (izguba nadzora nad črevesjem)
  • otrplost okoli genitalij in/ali anusa in/ali zadnjice.

Slika 2

Možni simptomi in vzroki pri bolečinah v predelu hrbta

 

 

Vzroki za bolečine v križu

Slika 3

Začaran krog pri bolečinah v hrbtenici

Človeški hrbet je sestavljen iz kompleksne strukture mišic, vezi, kit, diskov in kosti. Segmenti hrbtenice so oblazinjeni s hrustancem. Težave pri kateri koli od teh komponent lahko povzročijo bolečine v križu. V nekaterih primerih vzrokov za te bolečine žal nikoli ne bomo našli.

 

Najpogostejši vzroki za bolečine v križu so:

  • napete mišice,
  • napete vezi,
  • nepravilno dvigovanje,
  • dvigovanje pretežkih bremen
  • posledica nenadnega ter nerodnega premika in
  • mišični krč.

 

 

Med pogoste vzroke za bolečine v križu štejemo tudi:

  • prevelika telesna teža

Tveganje za razvoj bolečine v križu se precej poveča, če imamo prekomerno telesno težo. Še posebej to velja, če je glavnina prekomerne teže okoli trebuha, zaradi česar nam medenico potegne naprej in s tem ustvarja povečano napetost v spodnjem delu hrbta. Največkrat se te težave občutijo kot išias ali hernija diska, lahko pa tudi kot stisnjen živec.

  • način življenja v sedečem položaju

Veliko ljudi mora v službi v glavnem žal sedeti in se zato premalo gibajo, kar lahko povzroči ali poslabša bolečine v križu. Do povzročitve ali poslabšanja teh bolečin pride zaradi oslabljenih mišic ali povečane togosti mišic. Iz istega vzroka se lahko poslabša tudi prekrvavitev v telesu, kar pripelje do slabšega transporta hranil do hrbteničnih diskov, mehkih tkiv okoli hrbtenice in vezi hrbtenice. Vse to pa lahko povzroči, da hrbtenični diski postanejo degenerirani in podhranjeni.

  • napačna telesna drža

Žal poleg tega, da mora marsikdo veliko ur presedeti na stolu, večina tudi narobe sedi. Sključena drža ali sedenje naprej privedeta do dodatne napetosti hrbteničnih vezi in struktur okoli hrbtenice, kar lahko privede do ponavljajoče se bolečine v križu. Ravno tako lahko do enakih težav pripelje dolgotrajno vztrajanje v isti drži, npr. pri likanju, spanju na trebuhu (tu je spodnji del trupa preveč usločen), pri poklicih, ki zahtevajo večurno sedenje v prisiljeni drži (pianisti, šivilje, zobozdravniki, računovodje …), pri poklicih, ki zahtevajo dolgotrajne vožnje (npr. vozniki tovornjakov), pri vrtnarjih zaradi neprestane upognjenosti in pri poklici, kjer je vrat v nenaravnem položaju (npr. violinisti, slikopleskarji …).

 

  • stres

Največkrat ljudje, ki so pod stresom, slabo spijo, premalo telesno vadijo in se nezdravo prehranjujejo. Stresno življenje pa privede do zategnjenosti in napetosti mišic ter posledično do bolečine v križu.

 

  • nepravilno dvigovanje bremen

Zgradba medvretenčnih ploščic se najhuje lahko poškoduje zaradi nepravilnega dvigovanja bremen, ki sem ter tja lahko privede tudi do poškodb kosti. Nepravilnosti pri dvigovanju bremen v največ primerih privedejo do lumbaga oz. bolečin v spodnjem delu hrbta. Če je breme pretežko, ali če so koti gibanja neprimerni, hrbet rad popusti, čeprav je zmožen podpirati precejšnjo telesno težo.

 

  • kajenje

V cigaretnem dimu se nahaja nikotin, ki zgosti stene krvnih žil in zato imajo kadilci tudi do trikrat večjo možnost za bolečine v križu kot nekadilci. Namreč zgostitev krvnih žil omejuje pretok krvi skozi žile predvsem v spodnjem delu hrbta, zaradi česar se podaljša čas okrevanja oz. zdravljenja poškodb hrbta.

 

  • športne poškodbe

Že samo en napačen gib lahko vsakomur onemogoči ukvarjanje s športom za vedno, zato je s hrbtom treba ravnati skrajno previdno. Pred vsako športno aktivnostjo se je treba dobro ogreti in raztegniti mišice ter sklepe in šele potem povečevati napor in obremenitev.

 

  • ženske težave

Hormonska in morfološka zgradba žensk lažje pripelje do bolečine v križu kot pri moških. Zato precej žensk med nosečnostjo trpi za bolečinami v ledvenem predelu in pogosto celo za išiasom. Za to ni kriva zgolj povečana telesna teža, ampak k temu največ pripomorejo predvsem ohlapne vezi in mišice, kar je največkrat posledica hormonskega delovanja telesa. Spolni hormoni se z leti zmanjšujejo, zaradi česar postanejo hrbtenična vretenca krhkejša. Z leti vretenca in kosti zgubljajo trdnost; ta bolezen se imenuje osteoporoza. Neštete bolečine v hrbtenici povzročijo tudi čevlji z visoko peto. Zaradi prekomerne teže, ki vpliva na držo hrbtenice, se lahko ramena potiskajo naprej in s tem hrbtenica krivi, kar imenujemo tudi hipertrofija dojk.

 

 

Vaja za preventivo pred bolečinami v hrbtu

Med najbolj zapostavljeni mišici na našem telesu sodita mišici, ki jih zatipamo, če z levo roko sežemo na desno ramo ali z desno roko na levo ramo in to vse do notranje strani lopatice. Ti dve mišici sta izrednega pomena za pravilno in lepo držo, hkrati pa prevzemata tudi vso obremenitev zgornjega dela hrbta. Če sta dovolj čvrsti, bosta avtomatično rami držali bolj nazaj, če pa ju poleg tega še pravilno razgibavamo, pa preprečujemo, pa tudi lajšamo bolečine v ramenih, ki največkrat nastanejo zaradi mlahavih mišic ali slabe drže.

S povsem preprosto vajo lahko ti dve mišici ohranjamo v njuni primarni funkciji, to je podpora zgornjemu delu hrbta. Vajo izvajamo tako, da komolca pritisnemo ob bok, z dlanema obrnjenima navzgor odročimo roki in počasi, ne da bi komolca odmaknili od telesa, roki pomaknemo nazaj kolikor zmoremo in ju v tem položaju zadržimo nekaj sekund. Nato roki vrnemo v prvotni položaj in vajo vsaj 10 krat ponovimo. Na notranji strani lopatic bomo začutili napetost, če bomo vajo pravilno izvajali.

Bolečine v križu pa lahko zdravimo ali lajšamo tudi z različnimi prehranskimi dopolnili, ki jih je na slovenskem trgu precej. Zato vam toplo priporočam, da se o pravem prehranskem dopolnilu posvetujete z zdravnikom ali strokovnjakom s tega področja, saj lahko nepravilno prehransko dopolnilo pripelje tudi do neželenih učinkov oz. celo obratnih učinkov.

Avtor: TVM

Povzetek študije o značilnostih respiratornih virusov pri predšolskih otrocih
Izraščanje prvih zob pri otroku