Energija je telesu potrebna za ohranjanje različnih telesnih funkcij, vključno z dihanjem, kroženjem snovi, opravljanjem fizičnega dela, metabolizmom in sintezo beljakovin. To energijo telesu zagotavljajo različne snovi – ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe… Posameznikovo energijsko razmerje je odvisno od vnosa prehranskih virov in njihove porabe. Sama poraba energije pa je dalje odvisna od spola, sestave telesa, starosti in fizične aktivnosti posameznika. Neravnovesje med vnosom in porabo energije se izraža v obliki izgube ali povečevanja telesnih komponent, večinoma v obliki maščobe ter določa spremembe v telesni masi posameznika.

Holesterol je sterol vseh višjih živalskih skupin, ki je prisoten v telesnih tkivih (in plazmi krvi) živali. V visokih koncentracijah je prisoten v jetrih, hrbtenjači in možganih. Holesterol je pomembna sestavina membran celic, saj celicam zagotavlja stabilnost. Je tudi glavni prekurzor pri sintezi vitamina D, različnih steroidnih (kortizola, kortizona in aldosterona) ter spolnih (estrogena, progesterona in testosterona) hormonov. Holesterol ima pomembno vlogo v sinapsah možganov, pa tudi v imunskem sistemu organizma. V stanju, ko je v telesu oziroma krvi povečano predvsem stanje LDL-holesterola, holesterol pogosto tvori plake (depozite) na stenah arterij, kar imenujemo ateroskleroza, ki je glavni dejavnik nastanka koronarnega srčnega obolenja in drugih srčno-žilnih bolezni.

Lipidna hipoteza je postulat, ki ga je med prvimi postavil raziskovalec Framingham s svojimi sodelavci, in govori o zmanjševanju nivoja holesterola v plazmi krvi. Postulat pravi, da zmanjšanje količine plazemskega holesterola pri posamezniku ali opazovani skupini populaciji, vodi do zmanjšanja tveganja pojava novih stanj povezanih s koronarnimi boleznimi srca. Postulat je osnovan na dejstvu, da se pri ljudeh z višjimi nivoji plazemskega holesterola koronarne srčne bolezni pojavijo prej, prav tako se pojavljajo pogosteje v primerjavi z ljudmi, ki imajo nivoje holesterola v plazmi nižje.

Povišane vrednosti holesterola same po sebi niso vzrok za simptome bolezni. Težava se pojavi, če so pri posamezniku skozi obdobje več let oziroma desetletij prisotne povišane vrednosti tega sterola. Trajno povišane vrednosti namreč povečajo tveganje za pojav srčno-žilnih obolenj, npr. angine pektoris, srčnih napadov in kapi. Sami nivoji holesterola v krvi so v večini odvisni od genov in življenjskega sloga posameznika. Določeni posamezniki imajo tako že kot otroci v krvi povišane nivoje holesterola, kar povezujemo s stanjem t.i. družinske ali primarne hiperholesterolemije. Pri večini ljudi pa so povišane vrednosti holesterola v plazmi krvi povezane z dejavniki življenjskega sloga, npr. prehrane in fizične aktivnosti. To stanje imenujemo pridobljene hiperholestrolemija. Prav tako so lahko povišane količine holesterola znak oziroma posledica drugih bolezenskih stanj, npr.  premalo dejavne ščitnice.

V splošnem velja: višje kot so vrednosti holesterola v krvni plazmi, večje je tveganje posameznika za srčno-žilne bolezni. Kljub temu je potrebno poudariti, da holesterol ni edini dejavnik tveganja za njihov pojav.

Vpliv na pojav, tako negativen kot pozitiven, imajo namreč še številni drugi dejavniki, glavni med njimi so:

  • Starost: tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni se povečuje z leti.
  • Spol: moški imajo večje tveganje za pojav teh bolezni v primerjavi z ženskami.
  • Družinska anamneza: ljudje imajo večje tveganje za pojav bolezni, če imajo brata ali očeta, ki je doživel srčno kap pred 55. letom starosti, ali če imajo sestro ali mater, ki je doživela srčno kap pred 65. letom starosti.
  • Kajenje: poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni bolj kot na primer občasno povišane vrednosti holesterola.
  • Visok krvni tlak: hipertenzija še dodatno poveča pritisk na srce in krvne žile.
  • Sladkorna bolezen tipa 2: sladkorni bolniki (tipa 2) imajo večje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni kot ljudje, ki nimajo sladkorne bolezni.
  • Nivoji holesterola: visoke celokupne vrednosti holesterola in visoke vrednosti LDL holesterola ter nizke vrednosti HDL holesterola so lahko potencialno škodljive.

Holesterol se v vodi (ali krvi) ne raztaplja. Da se lahko holesterol prenaša po krvi, ga mora telo najprej, skupaj z različnimi proteini in drugimi snovmi, zapakirati v majhne vezikle (delce). Odvisno od snovi, ki ta vezikel sestavljajo, lahko razlikujemo med različnimi oblikami holesterola.

Običajno v povezavi z meritvami vrednosti nivoja holesterola v krvni plazmi mislimo na dve obliki holesterola:

  • HDL holesterol (high-density lipoprotein) ali »dobri« holesterol: zajema meritve razmerja »dobrega« holesterola proti celokupni količini holesterola. Normalne do visoke vrednosti HDL holesterola v krvni plazmi so običajno povezane z nižjim tveganjem za srčno-žilna obolenja.
  • LDL holesterol (low density lipoprotein) ali »slabi« holesterol: zajema meritve razmerja »slabega« holesterola. Visoke vrednosti LDL holesterola so povezane z večjim tveganjem za srčno-žilna obolenja.

Pri postavitvah diagnoze se izmeri tudi »celokupni ali totalni holesterol«. S tem izrazom opišemo celotno količino holesterola, ki je prisoten v krvi posameznika. Najboljše rezultate oziroma razmerja med totalnim holesterolom in LDL holesterolom dobimo, če meritve opravimo »na tešče«, zato pacienti vsaj 12 ur pred napovedano meritvijo vrednosti holesterola ne smejo zaužiti niti hrane niti pijače. Nivoje vrednosti holesterola lahko merimo v dveh enotah: ali z miligrami na deciliter (mg/dL) ali milimoli na liter (mmol/L).

Zdravljenje visokih nivojev holesterola ni pomembno zgolj z vidika zniževanja vrednosti slednjega, pač pa tudi z vidika zmanjševanja tveganja za pojav srčno-žilnih obolenj.

Za ljudi, ki imajo večje tveganje za pojav srčno-žilnih obolenj je pomembno, da sledijo splošnim napotkom, ki vključujejo:

  • Opustitev kajenja;
  • Zmanjšanje količin nasičenih maščob v prehrani;
  • Prevzem »mediteranske« prehrane;
  • Zagotavljanje zadostnih količin fizične aktivnosti;
  • Izgubo telesne mase, če je ta prekomerna.

Mediteranska prehrana ima svoj izvor na območjih mediteranskega podnebja, ki veljajo za »zibelko družbe«, saj so bila prav ta območja skozi vso zgodovino osrednja območja dogajanja in razvoja kultur. Zasnovo mediteranske prehrane lahko iščemo že v času razvoja prvih civilizacij na območju doline reke Nil, okolij civilizacij Sumerijcev, Babiloncev in Perzijcev ter kasneje razvoja civilizacij na Kreti, v Grčiji, pa vse do vzpona Rimskega imperija. Prav to mešanje kultur je vplivalo na razvoj mediteranske kuhinje, ki je po vzoru Starih Grkov osnovana na kruhu, vinu in proizvodih iz oliv. Osnovo prehrane dalje podpirajo še drugi prehranski viri kot so: kozji siri, zelenjava (por, slez, zelena solata, cikorija, gobe), majhne količine mesa in velike količine rib in morskih plodov.

Mediteransko prehrano strokovnjaki opisujejo kot primer dobro uravnotežene prehrane, ki vključuje prehranske vire bogate z vlakninami, antioksidanti in nenasičenimi maščobami, kar predstavlja zdrav pristop k zmanjšanju vnosa živalskih maščob in holesterola, vse seveda ob zadostnem vnosu hrane in redni telesni aktivnosti. V osnovi tako mediteranski obrok vključuje 55 – 60 % ogljikovih hidratov (od tega 80 % kompleksnih, npr. kruh, testenine, riž), 10 – 15 % proteinov (od tega 60 % živalskega izvora, predvsem v obliki mesa in rib), 25 – 30% maščob (predvsem v obliki olivnega olja).

Če pogledamo prehransko piramido mediteranske prehrane lahko vidimo, da bazo piramide zasedajo žita, ki jim sledijo sadje in zelenjava, stročnice, olivno olje, siri z malo maščobami in jogurt, ki ga bi morali uživati na dnevni ravni. Meso iz prehrane ni popolnoma izključeno, se pa v primerjavi z govejim mesom prednostno izbira piščančje, zajčje ali puranje meso. Za zagotavljanje zadostnih količin proteinov mediteranska prehranska piramida predvideva tudi vnos rib in jajc nekajkrat tedensko. Govedina in rdeče meso se nahajata v vrhu piramide, pri čemer se predvideva vnos teh vrst mesa zgolj nekajkrat mesečno.

Prva skupina živil v piramidi mediteranske prehrane so žita in gomoljnice. Ta skupina živil vključuje živila kot so kruh, testenine, riž, koruzo, oves, ječmen, pira in krompir, ki naj bi se na krožniku znašla vsak dan (pri tem mediteranska prehrana spodbuja uporabo nepredelanih živil, ki vsebujejo več vlaknin) in pri več obrokih, saj gre za živila bogata s škrobom, ki ga telo enostavno predela in uporabi kot vir energije. Prav tako posamezna živila te skupine vključujejo vitamine skupine B in so med drugim bogata tudi s proteini, zaradi česar so, ob sočasnem uživanju stročnic, glede na energijsko vrednost dober nadomestek mesa.

Drugo skupino predstavljajo sadje in zelenjava, kamor prištevamo tudi stročnice (npr. fižol). Vso sadje in zelenjava v prehrani naj bo sezonsko in kar se da sveže, saj lahko samo na tak način dosežemo boljšo kvaliteto in okus, ki sta posledici počasnega zorenja ob izpostavljenosti soncu. Sadje in zelenjava predstavljajo pomemben vir vlaknin, vitamina A (ta se nahaja predvsem v paradižniku, papriki, korenju, marelicah …), vitamina C (v paradižniku, jagodah, citrusih, kiviju …) in drugih vitaminov ter mineralov, predvsem kalija. Prav tako v sadju in zelenjavi najdemo številne pomembne komponente (antioksidante in ostale), ki imajo pomembno vlogo pri zaščiti (obrambi) telesa. Sadje in zelenjava vsebujejo tudi velike količine prehranskih vlaknin (celuloze, hemiceluloze in pektina), ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju potovanja snovi v črevesju in pri spreminjanju nivojev holesterola in glukoze v krvi. Za konec je pomembno poudariti še, da so to živila, ki pomagajo pri preventivi pred debelostjo, saj vsebujejo velike količine vlaknin in vode ter imajo majhno kalorično vrednost.

Skupina mlečnih izdelkov vključuje mleko, jogurt, sir in ostale mlečne proizvode. Ta skupina živil zagotavlja kalcij, ki se v teh živilih nahaja v biodostopni obliki, ki ga telo enostavno porablja za svoje delovanje. Še več, ta živila vsebujejo velike količine proteinov in določenih vitaminov (B2 in A). Znotraj skupine živil se priporoča uporaba mleka, sirov, in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo manj maščob. Kalcij in njegovi derivati v mleku so pomembno hranilo, ki ga telo potrebuje za normalno delovanje. Med proteini v mleku sta najpomembnejša kasein (ta je najbolj pogost protein v mleku in predstavlja osnovo za sirjenje) ter laktalbumin.

Meso velja za nenadomestljivo živilo, kar je posledica predvsem velikih količin proteinov v mesu (od 15 do 25 %) in visoke biološke vrednosti mesa, ki zagotavlja zadostne količine vseh aminokislin potrebni za sintezo proteinov v optimalnih količinah. Prav tako meso zagotavlja vitamine B-kompleksov (ne glede na to ali gre za zamrznjeno ali sveže meso)  in elemente v sledovih, na primer železo, cink in baker. Pri tem je pomembno zavedanje, da vsa živila te skupine niso enaka: bolje je izbrati pusto meso namesto govejega in svinjskega, prav tako so belo meso in ribe boljša izbira od mesa, ki vključuje veliko maščob in od klobas. Določene vrste mesa zagotavljajo tudi različne minerale, npr. jod (v ribah) ter v maščobi topne vitamine (vitamina A in D). Pri jajcih je priporočeno, da jih zdravi ljudje uživajo 2-3-krat na teden.

V splošni populaciji živi prepričanje, da je ob povišanih vrednostih holesterola, najprej iz jedilnika potrebno izločiti jajca. Pomembno je, da je omejevanje vnosa holesterola preko jajc nadzorovano, saj prekomerno izogibanje jajc, ki imajo ne samo visoko prehransko vrednost, pač pa vsebujejo karotenoide in holin, prehranske sestavine s koristnimi učinki. Jajca so tako glavni vir luteina in zeaksantina, dveh potencialnih antioksidantov, ki poleg znane zaščitne vloge pred degradacijo rumene pege in nastankom sive mrene, pomagajo tudi pri zmanjšanju oksidacije LDL holesterola. Dokazano je tudi, da večji lipoproteinski delci, ki nastanejo ob večjem vnosu jajc, pospešijo transport teh karotenoidov v plazmo.

Jajca vsebujejo tudi holin, hranilo, ki je potrebno za tvorbo membran, metilacijo in biosintezo acetilholina, ki imajo pomembno vlogo pri normalnem razvoju zarodka. Nekatere raziskave prikazujejo celo vlogo holina pri zaščiti pred Alzheimerjevo boleznijo. Naslednji pomemben zdravstveni prispevek jajc je tudi njihova sposobnost supresije apetita. Nedavne raziskave so v navzkrižni raziskavi primerjale dva različna zajtrka: zajtrk na osnovi čebule in zajtrk na osnovi jajc, pri moških udeležencih raziskave. V času vnosa jajc so imeli moški statistično pomembno nižjo vneseno kalorično vrednost ne samo pri naslednjem obroku, pač pa tudi v sledečih 24 urah.

V mediteranski kuhinji se za prelive uporablja rastlinske maščobe, predvsem olivno olje, pa tudi maščobe živalskega izvora, na primer maslo, kreme, svinjsko mast. Maščobe, ki jih v prelivih uporabljajo izboljšajo okus in zagotavljajo esencialno pomembne maščobne kisline za absorpcijo v maščobah topnih vitaminov, maščobne kisline potrebne za tvorbo celičnih membran in določenih strukturnih elementov celic. Je pa potrebno njihovo uporabo, zlasti v primeru maščob živalskega izvora iz dveh razlogov omejiti: te maščobe imajo velike kalorične vrednosti in v primeru prekomernega vnosa predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj debelosti, srčno-žilnih bolezni in tumorjev. Olivno olje, ki se kot glaven vir maščobe uporablja v mediteranski kuhinji, pomaga pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Fenoli v tem olju so namreč močni antioksidatni, ki imajo protivnetne in protitrombozne aktivnosti, prav tako pa so strokovnjaki določene mono-nenasičene maščobne kisline povezali tudi z zaščitno vlogo pri srčno-žilnih obolenjih.

Vzdrževanje zdravih nivojev holesterola v krvi omogoča zdravo življenje ter zmanjša tveganje za srčna obolenja. Ljudje z višjimi vrednostmi trigliceridov v krvi, imajo tudi nižje vrednosti HDL holesterola. Na zniževanje nivojev HDL holesterola vplivajo dedni dejavniki, kajenje, prekomerna telesna masa in pretežno sedeč način življenja. Zanimivo je tudi dejstvo, da imajo ženske v primerjavi z moškimi, že v osnovi večje količine HDL holesterola, zaradi česar je tveganje za pojav srčno-žilnih obolenj pri ženskah manjši. Prehrana, ki vključuje velike količine nasičenih in trans-maščob poveča LDL holesterol, posledično se poveča tudi tveganje za pojav različnih obolenj povezanih s srčno-žilnim sistemom. Z opustitvijo kajenja, pitja prekomernih količin alkohola, povečanjem fizične aktivnosti in primerno prehrano, lahko vzdržujemo normalne vrednosti holesterola ter tako poskrbimo za svoje telo in mu omogočimo normalno delovanje.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22037012

https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/cholesterol#section=Top

The Proper Use of the Term “Lipid Hypothesis”

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3684452

Klopi, klopni meningoencefalitis, preventiva in odstranitev klopa
Krvni pritisk in spremembe življenjskega stila