april 10th, 2017


Enterobakterije, Acinetobacter baumannii in Pseudomonas aeruginosa



Hitro naraščajoča odpornost po Gramu negativnih bakterij je danes eden največjih problemov antibiotičnega zdravljenja. 1. V Sloveniji so že nekaj let pogoste enterobakterije, ki izločajo betalaktamaze razširjenega spektra (ESBL). Njihovo število vztrajno narašča. Slovenska oznaka ESBL je udomačena in enaka mednarodni oznaki. 2.

V zadnjih letih se pojavljajo različni po Gramu negativni bacili, ki so odporni proti karbapenemom. Lahko izločajo karbapenemaze, ali pa so odporni zaradi drugih mehanizmov odpornosti. Namen tega besedila je predvsem opredelitev in označevanje epidemiološko posebej pomembnih, proti karbapenemom odpornih izolatov po Gramu negativnih aerobnih bacilov.

Navedene so tudi preiskave nadzornih kužnin na te bakterije. Ukrepi za preprečevanje širjenja različno odpornih bakterij so lahko različni, zato je potrebno izolat nedvoumno označiti, opozoriti, da gre za pomembno odpornost – oznakam, kraticam ob izolatu, pravimo značilnost izolata. Oznake se lahko spreminjajo v toku mikrobiološkega postopka, odvisno od podatkov, znanih v določenem trenutku. Oznake in opredelitve morajo biti enotne v celotni državi – splošno sprejetih oznak v svetu ni.

Neposredni stik Najpomembnejši in najpogostejši način prenosa bolnišničnih okužb.
Kapljični prenos Do kapljičnega prenosa lahko pride, kadar pride oseba v stik s kapljicami, ki jih okuženi izkašlja, izkiha ali ki nastanejo pri določenih posegih, npr. pri bronhoskopiji, ali pa nastanejo že pri samem govoru. Tak prenos je značilen za majhne razdalje. Preberi več… »




marec 16th, 2017


Depresija



Mc Kenzie (2005,4) navaja, da je depresije bolezen duha in telesa. Resna in vse bolj pogosta motnja razpoloženja poruši čustveno ravnotežje in prizadene tudi telo. Večina bolnikov ima telesne in duševne znake bolezni, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo in so lahko bolj ali manj izraziti. Nekateri bolniki ne kažejo nobenih znakov bolezni, začnejo pa se nenavadno obnašati.

Volker in Widmar (2000,8) pa ugotavljata, da depresije ne smemo zamenjevati s splošnim kolebanjem čustvenega življenja, saj je to bolezen z jasno začrtano sliko pojavov. Nasprotno duševni bolezni, je depresija oblika melanholije in je praviloma prehodna. Različno trajanje in moč sta odvisna od vzrokov in premagovanja. Lahko ju pojasnimo kot del nevrotične motnje, nastale zaradi preobremenjenosti duha in telesa, ali biološko. Beseda depresija prihaja iz latinščine in pomeni potlačenost, ali pobitost. Preberi več… »




marec 16th, 2017


Dejavniki tveganja za pljučnega raka



Pljučni rak ali natančneje rečeno rak bronhijev (ne gre vedno za pravega pljučnega raka) je postal v zadnjih desetletjih eden najpogostejših malignih tumorjev pri obeh spolih.

Pljučni rok je maligna bolezen celic sapnic oziroma bronhijev. Zanjo je značilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se širijo v okolico, preraščajo normalna pljuča, s krvjo ter po mezgovnicah pa se širijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih ohrani in zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej in tako nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze). Preberi več… »




marec 1st, 2017


Dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni



V današnjem času se zdravstvo spopada z različnimi kroničnimi boleznimi. Najpogostejša kronična bolezen je diabetes. Diabetes je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob (Wikipedija, 2010).

Glavna neposredna skrb pri bolnikih s sladkorno boleznijo je povišan ali znižan krvni sladkor oz. hiper- in hipoglikemija. Ker telo ne more pravilno izkoriščati glukoze se ta kopiči v krvi in preko ledvic preide v seč, kjer ga praviloma ne sme biti.

Poznamo sladkorno bolezen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2 ter nosečniško sladkorno bolezen.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 gre za popolno pomanjkanje inzulina zaradi zmanjšane produkcije v trebušni slinavki, kar povzročijo spremembe v imunskem sistemu zaradi različnih okoljskih dejavnikov (virusi, prehrana v otroštvu, stres,…) ter vodi v samouničenje beta celic. Sama bolezen ni dedna zato predhodna pojavnost tipa 1 v družini ne vpliva na naslednje rodove. Najpogosteje se razvije pri ljudeh med 18. in 30. letom. Klinična slika se razvije hitro in sicer v samo 1-2 tednih (Geneplanet, 2011).

Na nastanek sladkorne bolezni tipa 2 tudi pri slednji vpliva dednost, močni dejavniki nastanka pa so še nepravilna prehrana, debelost (zlasti trebušna debelost in debelost v obliki jabolka), premalo telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak in maščobe v krvi ter včasih celo nekatera zdravila. Trebušna debelost bistveno zmanjša učinkovitost lastnega insulina in posledično prispeva k nastanku oz. slabšanju sladkorne bolezni, hkrati pa obseg trebuha pomaga prepoznati tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Ključnega pomena pri sladkornih bolnikih je zato merjenje obsega trebuha. O trebušni debelosti lahko govorimo, ko obseg pri moškem presega 94 cm pri ženski pa 80 cm. Preberi več… »




marec 1st, 2017


Obvladovanje bolečine pri pacientih z ledvičnimi kamni



Sečni kamni so bolezen, ki prizadene približno 5% prebivalstva. Gre za pogosto n resno patologijo, saj lahko vodi tudi v končno ledvično odpoved. Kamni so največkrat sestavljeni iz kalcijevih soli in v 80% vidni na RTG sliki abdomna, tako da diagnostika ni težavna. V klinični sliki najdemo hudo ledveno količno bolečino, ki lahko seva proti spolovilom in se ob spreminjanju položaja pacienta nič ne omili. V 95% se ob podpornem zdravljenju kamni samo izločijo, v ostalih primerih pa imamo na voljo zunajtelesno in znotraj telesno ultrazvočno drobljenje kamnov, endoskopske in klasične kirurške posege. Vodilni simptom je navadno količna bolečina, ki se začne nenadno z bolečino ledveno in se širi navzdol s potovanjem kamna. Bolečina je navadno enostranska. Pri kamnu v spodnjem delu sečevoda bolečina seva pri moških v testis in pri ženskah v velike labije. Bolečina je lahko zelo močna, pacient je bled in poten. Značilnost bolečine pri ledvični koliko je tudi, da je težko najti udoben položaj. Tipično so v seču prisotni eritrociti, prisotni so tudi levkociti in bakterije, ki nakazujejo na istočasno okužbo sečil (Krajnc, 2000).

Reševanje problema s področja ZN

Pri ugotavljanju potreb po zdravstveni negi najbolj izstopa nezmožnost obvladovanja akutne bolečine. Medicinska sestra deluje v skupini (timu) za obravnavo bolečine in je v soodvisni vlogi. Znanje o bolečini, ki ga ima medicinska sestra, pomen bolečine za pacienta ter celostna obravnava bolečine, so elementi od katerih je odvisna kakovost obravnave pacienta, ki trpi bolečino. Čeprav medicinske sestre nudimo veliko pacientu, je vseeno potrebno pri pacientu, ki trpi zaradi bolečine, aplicirati kombinacijo farmakoloških ali nefarmakoloških sredstev, ki jih predpiše zdravnik. Skrb medicinskih sester za paciente, ki trpijo bolečino je v prvi vrsti povezana s tistim, kar spada na področje zdravstvene nege in ne s predpisovanjem bolečinske terapije, čeprav jo seveda izvaja po naročilu zdravnika. Metoda dela za obravnavo bolečine je procesna (Ščavničar, 2004). Preberi več… »




marec 1st, 2017


Možnosti prenosa bolnišničnih okužb



Bolnišnične okužbe so vsaka klinična mikrobna bolezen, ki prizadene pacienta med zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici in ni bil že v inkubaciji med hospitalizacijo. Poznamo endogene (povzročitelj izhaja iz bolnikove lastne flore) in eksogene bolnišnične okužbe (okužba preko kontaminiranih predmetov za diagnostiko, zdravljenje, zdravstveno nego in nego rok zdravstvenega osebja). Za nastanek okužbe so poleg povzročitelja pomembni še virulenca mikroorganizmov in številni dejavniki s strani gostitelja in poti prenosa. Posledice bolnišničnih okužb so lahko zelo hude, podaljšajo trajanje zdravljenja, več je posledic zdravljenja, lahko spremenijo izhod bolezni, zvišajo stroške zdravljenja, vplivajo na zadovoljstvo pacienta. Bolnišnične okužbe povzročajo bakterije, virusi, glive, paraziti in drugi.

Pojavljanje povzročiteljev je potrebno spremljati v vsaki zdravstveni ustanovi z rednim vodenjem pojavnosti različnih mikroorganizmov in evidentiranjem predvsem na antibiotike odpornih bakterij, ki lahko povzročijo bolnišnične okužbe.  Najpogostejše bolnišnične okužbe so okužbe sečil, ki predstavljajo kar 40% vseh, od tega je kar 80% povezanih z urinskim katetrom. Sledijo okužbe kirurških ran, kjer kar 40% predstavljajo okužbe, ki nastanejo pri kontaminiranih in primarno inficiranih ranah. Bolnišnične pljučnice predstavljajo med vsemi bolnišničnimi okužbami od 15 do 20% delež (Kramar, 2013).

Odporne bakterije povezane z bolnišničnimi okužbami:

  • MRSA – meticilin rezistentni Staphylococcus aureus: je pomemben povzročitelj seps, pljučnic, okužbe ran in drugo. Naseljuje kožo in sluznice zdravih in bolnih; spekter antibiotikov za zdravljenje je zožen; hitro se prenaša med pacienti, ki postanejo nosilci (se kolonizirajo); 11 – 33% pacientov koloniziranih z MRSA dobi okužbo; smrtnost pri sistemskih okužbah je visoka; nosilstvo pa ne ogroža zdravega človeka.
  • ESBL ( Extended – spectrum beta – lactamases) – laktamaze beta širokega spektra. ESBL encime izločajo gram negativne bakterije. Najpogosteje E. coli, Klebsiella pneumoniae. Razgrajujejo betalaktamski obroč penicilinov, cefalosporinov in monobaktamov, zato je bakterija na te antibiotike odporna. Bakterije z ESBL lahko pacienta le kolonizirajo: naseljujejo kožo in sluznice. Rezervoar so prebavila (Gagič, 2009).

Preberi več… »




marec 1st, 2017


Vodenje bilance tekočin na oddelku za intenzivno terapijo in nego



Bilanca tekočin je rezultat seštevka celotne zaužite tekočine, od katere odštejemo izločeno tekočino. K zaužitim tekočinam sodijo:

  • vse sprejete tekočine enteralno (per os, po NGS ali PEG)
  • intravenozno aplicirana tekočina (Rozman, 2006).

K izločenim tekočinam sodijo:

  • izločen seč (diureza),
  • izločki drenaž,
  • izbruhane mase,
  • driska
  • tekočina, izločena z dihanjem in skozi kožo (normalno izgubi človek z dihanjem in potenjem od 700 do 1000 ml tekočine v 24 urah).

Bilanco tekočin vpisujemo v negovalno dokumentacijo (Rozman, 2006).

Voda je za človeka nujno potrebna, saj brez nje ne moremo dolgo preživeti. Naloge vode so naslednje: gradi telo, je topilo, omogoča osmotski tlak, je transportno sredstvo in uravnava telesno temperaturo (Požar, 2003). Preberi več… »






Stran 1 od 13912345...Zadnja »