14. osnovnih življenskih aktivnosti po Virginiji Henderson

Konceptualni model V. Henderson:
Hendersonova poudarja skrb za bolnega in zdravega posameznika pri izvajanju tistih aktivnosti, ki prispevajo k zdravju ali vrnitvi zdravja ( ali mirni smrti ), ki bi ji le ta opravil samostojno, če bi imel dovolj moči, volje in znanja.

Edinstven prispevek zdravstvene nege pri pomoči posamezniku je, da mu omogoči, da postane samostojen, kakor hitro je mogoče.

Na tem področju je DMS/DZN strokovnjak in ima pravico pobude, samostojnega izvajanja in nadzora. Poudarja pomoč posamezniku, osredotoča se na individualno ZN, ki ohranja zdravje.

Definicijo je razširila s 14 osnovnimi življenskimi aktivnostmi:
– Dihanje
– Prehranjevanje in pitje
– Odvajanje, izložanje
– Gibanje in ustrezna lega
– Spanje in počitek
– Oblačenje
– Vzdrževanje TT
– Čistoča in nega telesa
– Izogibanje nevarnostim v okolju
– Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb
– Izražanje verskih čustev
– Koristno delo
– Razvedrilo, rekreacija
– Učenje in pridobivanje znanja o zdravju

Definicija zdravstvene nege in 14. OŽA določajo opravila, ki jih medicinska sestra lahko uvede in nadzira. Poudarja tudi, da je medicinski sestro potrebno opozoriti na naloge, ki jo odvračajo od profesionalne vloge, in na potrebo, da daje prednost svojemu pomembnemu delu.  Hendersonova opisuje zdravstveno nego kot neodvisno in enkratno zdravstveno profesijo.

:: DIHANJE ::

Dihanje je ŽA, ki j za človekovo preživetje najpomembnejša. Človek brez dihanja lahko preživi le nekaj minut. Z dihanjem se pri človeku zadovoljuje potreba po kisiku, ki je lahko včasih večja ali manjša ( spanje, počitek, športne aktivnosti.. )
Respiracija je fiziološka funkcija, ki s pomočjo dihalnih organov izmenjava kisik in ogljikov dioksid v telesu.
Dihanje je povezano z respiracijo in sicer gre za mehansko vdihovanje zraka.
Dihanje se vzpostavi ob rojstvu in preneha ob smrti.

Človekove dihalne navade so lahko pozitivne ali negativne.

Ugotavljanje pacientovih potreb:
Pogovor s pacientom ( ugotavljanje pacientovih navad, kako je skrbel za mikroklimo, okolje, način oblačenja, sprehod, rekreacija, kajenje.. )

Pregled in opazovanje pacienta:
Frekvenca dihanja : normalno 16-22 vdihov/izdihov na minuto,  tahipnoa – bradipnoa
Ritem dihanja, ritmično aritmično
Način dihanja, prsno, trebušno
Globina dihanja, površinsko, plitvo, globoko

GIBANJE DIHALNIH ORGANOV:
Pri težjih okvarah pacient širi nosna krila
Dihanje skozi usta, okvare dihalnih poti
Gibanje prsnega koša je simetrično pri obolenjih pa lahko ena stran zaostaja od druge

SPREMEMBA BARVE KOŽE IN SLUZNIC:
Periferna cianoza na okončinah
Centralna cianoza, koža je v celoti modrikasta

SPREMEMBE PRI DIHANJU:
Cheyne stokesovo dihanje, Kussmaulovo dihanje, Dyspnoe

KAŠELJ : pri njem opazujemo način kašlja ( suh, dražeč, brez ali z izmečkom), kdaj se pojavlja, kaj ga izzove.

BOLEČINA: spremlja nekatera bolezenska stanja.

Če pacient ne diha gre za najbolj urgentno stanje – Reanimacija

Ko zberemo vse podatke, jih analiziramo in uredimo ter določimo negovalne diagnoze:
– neučinkovito dihanje
– onemogočeno čiščenje dihalnih poti
– zvišana možnost infekcije
– nespečnost
– bolečina
– strah
– kašelj
– pomankljiva osebnega samonega
NAČRTOVANJE ZN:
– dihanje bo izboljšano
– dihalne poti bodo očiščene
– možnost infekcije bo zmanjšana
– pacient bo boljše spal
– obdobja zbujanja bodo krajša
– bolečina bo zmanjšana
– občutek strahu bo zmanjšan
– pacient bo skrbel za svojo higieno
– pacient bo manj kašljal
– pacient bo spoznal pravilno tehniko dihanja

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– ustrezna mikroklima za pacienta ( 18-20 stopinj ), vendar moramo paziti, da ta temparatura ni prenizka za nekatere skupine ljudi ( otroci, starostniki )
– ustrezna vlažnost v prostoru ( 40-80%). Pacientom z dihalnimi motnjami višja vlažnost ( 70 – 80%)
– uporaba vlažilcev ali polaganje krp na radiatorje
– zračenje prostorov, dovod svežega zraka in preprečevanj kapljičnih infekcij
– uporaba ustreznih oblačil
– namestitev v ustrezni položaj ( polsedeči )
– nudenje pomoči ob kašlju ( sedeči položaj ali drenažni položaj )

Aspiracija se opravlja po zdravnikovem naročilu. Inhalacija prav tako.
ZDRAVSTVENO NEGO načrtuje individualno pri tem pa upoštevamo posebnosti ZN pacienta z respiratornim obolenjem.

PRIMER NAČRTA ZN:
– ogrevati pacientovo sobo na 20 stopinj
– vlažiti pacientovo sobo
– namestitev pacienta v polsedeči položaj
– prezračiti pacientovo sobo vsaj 3x dnevno
– obračati pacienta vsaki 2 uri
– hidrirati pacienta s toplimi napitki
– nuditi pomoč pri kašlju
– vključiti fizioterapevta
– pomiriti pacienta s pogovorom
– aplicirati predpisano terapijo
– inhalirati pacienta vsaj 3x dnevno
– aplikacija kisika po potrebi

IZVAJANJE ZN:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu. Zelo pomembno je opazovanje in sprotno vrednotenje uspešnosti negovalnih intervencij, ker so lahko pri pacientu hitre spremembe.

VREDNOTENJE ZN:
Med vrednotenjem spremljamo rezultate ZN oz. določeno negovalno stanje pacienta glede na zastavljene cilje, ki smo jih določili med načrtovanjem.
:: PREHRANJEVANJE IN PITJE ::

Hranjenje in pitje je ŽA, ki je nujno potrebna za človekovo preživetje. Gre za sprejemanje hrane oz. hranilnih snovi in tekočin.
Človeku zadovoljevanje potreb po hrani in tekočini omogoča rast in razvoj organizma, regeneracijo celic, sintezo hormonov, produkcijo energije, splošno dobro počutje.
Hranjenje in pitje je povezano s prebavo, presnovo in odvajanjem.
Za samostojno izvajanj te aktivnosti sta človeku potrebni intelektualna celota ( ustrezna presoja, količina in število ter čas obrokov) in fizična celota ( pridobivanje hrane, priprava, sprejemanje ) sta med sebojno povezani.

RAZVOJ AKTIVNOSTI:
Sposobnost zadovoljevanja potreb po hrani in tekočini se v življenju spreminja ( otrok, odrasli, starostnik )

Človek lahko razvije do hrane pozitiven ali negativen odnos:

POZITIVEN odnos se kaže, da mu obrok hrane pomeni prijetno pričakovanje v izbiri in pripravi. Izraža svojo ustvarjalnost, družaben dogodek, prijetno srečanje, gurmani, humano dejanje, da hrano ponudimo nekomu, ki je lačen.

NEGATIVEN odnos se kaže, da mu hrana ne pomeni posebnega užitka, obrok hrane mu predstavlja motnjo v dnevnem delovnem programu, enolična hrana, naredno prehranjevanje, kakovosti živil ne poveča pozornosti.

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
– pogovor s pacientom ( ugotoviti želimo njegove potrebe, vrsta hrane, način priprave, število obrokov, količina prehrane)
– pregled in opazovanje pacienta ( stanje prehranjenosti)
– opravimo meritve TT, prisotnost objektivnih težav ( npr. bruhanje )
– pregled medicinske dokumentacije, laboratorijskih izvidov
– pogovor s svojci, družino, prijatelji – če se ne more pogovarjati
– pogovor z ostalimi člani zdravstvenega in negovalnega tima

Ko zberemo in analiziramo vse podatke ter jih uredimo, določimo negovalno diagnozo:
– nezadostna prehrana
– neznanje pri zadovoljevanju potreb
– neustrezen odnos do hrane
– neješčnost
– uživanje prevelikih / premajhnih količin hrane
– hujšanje
– uživanje prevelikih količin alkohola
– uživanje premajhnih količin tekočine

NAČRTOVANJE ZN:
Glede na ugotovljene negovalne potrebe in negovalne diagnoze načrtujemo cilje:
– užival ustrezno prehrano
– poučen o zadovoljevanju potreb po hrani
– oblikoval bo pozitiven odnos do hrane
– postopno začel uživati več hrane
– uživati primerno količino hrane
– shujšal
– pridobil telesno težo
– omejil pitje alkohola
– užival dovolj tekočine

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– urejanje pacientove prehrane ( uredimo individualno glede na njegove potrebe, vrsta prehrane( dietna, po naročilu zdravnika), hrano serviramo pacientu, nudimo pomoč pri hranjenju, pacienta hranimo, ZV svetovanje o prehrani, opazujemo pacienta med hranjenjem.
– Nadomeščanje tekočin – zagotovimo ustrezno količino tekočine, ustrezno tekočino(čaj, voda), merimo bilanco tekočin, pacienta tehtamo, opravljamo ustno nego
– Nudenje pomoči pri bruhanju, namestimo pacienta v ustrezen položaj, pomagamo med bruhanjem, opazovanje in meritve izbruhane mase, higienska oskrba ustne votline, aplikacija predpisane terapije.
– hranjenje po NGS je najboljši način hranjenja, kadar ni možno opraviti skozi usta.
– parenteralno hranjenje je dovajanje hranilnih snovi v obliki ustreznih raztopin mimo prebavnega sistema. Vzdrževanje infuzijskih kanalov, aplikacija predpisanih hranilnih tekočin, bilanca tekočine, menjava infuzijskih sistemov.
PRIMER NAČRTA ZDRAVSTVENE NEGE:
– Naročiti dietno prehrano
– Dogovoriti se z dietetičarko
– Enkrat tedensko tehtati pacienta
– Kontrolirati zaužito količino hrane
– Pet krat dnevno opraviti ustno nego
– Paciente poučiti o nazogastrični sondi
– Dnevno menjati infuzijski sistem
– Aplicirati predpisati terapijo na X ur.

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po programu. Če pride do sprememb pri pacientu, moramo negovani načrt ustrezno spremeniti. Z izvajanjem dosežemo zastavljene cilje.

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Med vrednotenjem primerjamo doseženo pacientovo stanje z zastavljenimi cilji med načrtovanjem. Če cilji pri pacientu niso doseženi, moramo naše delo analizirati in odkriti vzroke zaradi katerih je bila zdravstvena nega neuspešna. Če so bili cilji doseženi je bila zdravstvena nega uspešna.

:: IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU ::

Bistvo te aktivnosti je, da nevarnost prepoznamo in se nanjo ustrezno odzivamo tako, da nam bo v okolju uspešno preprečiti, zmanjšati ali vsaj omiliti neugoden vpliv na zdravje.
Za samostojno izvajanje te OŽA sta človeku potrebni fizična in intelektualna sestavina, intelektualno sestavino sestavljajo: prepoznavanje nevarnosti, pravilna ocena razmer, pravilna odločitev o načinu varovanja. Fizična sestavina – ustrezno delovanje, ki škodljivosti odstranjuje in se jim izogiba. OŽA se razvija počasi vse življenje.

Medicinska sestra mora vedeti:
– katere škodljivosti ogrožajo pacienta
– da se lahko pacient tudi neustrezno odziva na okolje zato mora pravočasno ukrepati

– OGROŽENE skupine predstavljajo pacienti s senzoričnimi motnjami ( slabovidni, slepi, naglušni, motnje v zaznavanju dotika, bolečine). Z motnjami ravnotežja, z motoričnimi motnjami, s psihičnimi motnjami, starostniki in otroci, ki ne morejo biti odgovorni za svojo varnost.

Pacientu grozijo škodljivosti v domačem znanem okolju ali pa med bivanjem v bolnišnici zaradi napačnih intervencij zdravstvene nege.

– POŠKODBE: padec na mokrih spolzkih tleh, padec pri nenadzorovanem prvem vstajanju po daljšem ležanju, padec iz postelje ( nemirni pacienti ).
– OPEKLINE: prevroča voda pri kopanju napačna uporaba grelnih teles, prevroča hrana.
– SEKUNDARNE INFEKCIJE kateterizacija, uroinfekcija, infekcije, OP ran…
– BOLEZENSKA stanja pri napačni aplikaciji terapije, zaradi odpuščanja preventivnih ukrepov ( pljučnica), zaradi sevanja.

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
– Pogovor s pacientom, zbiramo podatke o pacientovem znanju oz. informiranosti in sposobnosti, preverjamo, če lahko sam prepozna ovire, škodljivosti, sposobnosti razumevanja navodil, pacientove potrebe po varnosti, sposobnost ustreznega delovanja.
– Opazovanje pacienta – ugotovimo možnosti varovanja pacienta pri določenih bolezenskih stanjih oz. v novem okolju.
– Pregled medicinske dokumentacije.
– Pogovor s starši, svojci.
– Pogovor s člani negovalnega in zdravstvenega tima.
NEGOVALNE DIAGNOZE:
– zvišana možnost poškodb
– zvišana možnost zastrupitve
– nezmožnost orientacije na oddelku ( novo okolje).
– Nepopolna verbalna komunikacija
– Zvišana možnost infekcije
– Strah
NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Na osnovi ugotovljenih negovalnih diagnoz določimo negovalne cilje.
– možnosti poškodb bo zmanjšana na minimum
– nevarnost zastrupitve bo preprečena
– pacientu bomo pomagali, da se bo znašel v sobi na oddelku
– komuniciranje bo prilagojeno pacientu
– informacije bomo dobili od svojcev
– možnost infekta bo zmanjšana
– pacient bo vzpostavil stik z okolico

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– pomoč pri obračanju, posedanju, vstajanju, pri hoji
– stalen in občasen nadzor pacienta
– pravilen položaj pacienta pri negovalnih intervencijah
– upoštevanje preventivnih ukrepov
– redno čiščenje in dezinfekcija
– zdravstveno vzgojno delo
– motivacija in aktivacija pacienta
– individualno obravnavanje pacienta
– zagotovitev suhih in nedrsečih tal
– poseben razpored opreme v prostoru
– zavarovanje oken, balkonskih vrat,ograj
– zavarovanje pacientove postelje ( ograja )

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu. Zelo pomembno je opazovanje in sprotno vrednotenje uspešnosti negovalnih intervencij.

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE
Med vrednotenjem spremljamo uspešnost zdravstvene nege glede na zastavljene cilje, ki smo jih dobili med načrtovanjem.
:: IZRAŽANJE VERSKIH ČUSTEV ::

Izražanje verskih čustev je ŽA, ki omogoča človeku zadovoljevanje potrebo po verski pripadnosti. Izražanje aktivnosti je tesno povezano s komunikacijo pacienta.

Vsak človek razvije in ustvarja svoj odnos do cerkve in religije:
– ateist
– človek izraža verska čustva
– človek, ki posveti svoje življenje izključno zadovoljevanju verskih čustev ( duhovniki, redovniki… )

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
– sprememba v odnosu do religije
– sprememba navad
– sprememba okolja
– pretirano izražanje verskih čustev
– psihiatrična obolenja
– različna obolenja

USTAVLJENI POSTOPKI:
– obisk duhovnika
– možnosti maščevanja
– obisk verskih obredov v cerkvi

:: KORISTNO DELO in RAZVEDRILO in REKREACIJA ::

Delo je življenska aktivnost, ki omogoča človeku pridobivanje sredstev za življenje.
Razvedrilo in rekreacija sta ŽA, ki omogoča, da se človek sprošča, vzdržuje ustrezno psihofizično kondicijo in si nabira novih moči za delo in življenje.

Za uspešno zadovoljevanje potreb po delu, rekreaciji in počitku je človeku potrebna Fizična sestavina – zmožnost usklajevanja harmoničnega gibanja, dovolj fizične moči za opravljanje dela. Psihična sestavina – zmožnost mišljenja in Socialna sestavina – zmožnost komuniciranja.

Pri delu in rekreaciji lahko človek razvije pozitivne ali negativne razvade.
Pozitivne razvade so:
– človek vzdržuje ustrezno psihofizično kondicijo
– redno opravlja svoje delo
– dela ne opravlja samo zaradi ekonomskega učinka ampak mu delo predstavlja tudi veselje in zadovoljstvo
– razvija pozitiven odnos do dela
– skrbi za redno rekreacijo in ustrezen počitek

Negativne razvade so:
– ne vzdržuje ustrezne psihofizične kondicije
– ne opravlja svojega dela
– do dela ima odklonilen odnos
– ne skrbi za rekreacijo in počitek, na delo prihaja utrujen

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI
– poslabšanje človekovih delovnih in rekreativnih navad
– spremembe v okolju, ki negativno vplivajo na človeka

HOSPITALIZACIJA:
delovni ritem se poruši in nekateri pacienti zelo težko prenašajo bivanje v bolnišnico.

Pomankanje psihične in fizične aktivnosti povzroča pri pacientu dolgočasje ali prezaposlenost z lastno boleznijo.

NEGOVALNE INTERVENCIJE
– pogovor s so-pacienti, upoštevamo potrebe pacientov in jih ustrezno namestimo v skupno sobo ( sorodni interes, izobrazba, potrebe.. )
– Pogovor z zdravstvenimi delavci, pogovor je lahko spontan pri vsakem stiku z pacientom in pri opravljanju negovalnih intervencij, lahko pa je načrtovan glede na posamezne pacientove potrebe.
– Pogovor s svojci – pacienti so prizadeti, ker so v drugem okolju, ločeni od svojcev, zato si želijo obiskov svojcev in jim je potrebno to tudi omogočiti.
– Obiski – različen sistem obiskov v bolnišnicah ( + in – )
– Branje – bolnišnična knjižnjica, nakup časopisa, revij
– Poslušanje radia, gledanje televizije, delovna terapija

:: SPANJE IN POČITEK ::

Spanje je biološka potreba organizma in najboljša oblika počitka, ki jo izzove utrujenost. Spanje je stanje za katerega je značilno prenehanje budnosti, ki se v trenutno lahko povrne. Ta sprememba loči spanec od kome ali narkoze.

Faktorji, ki vplivajo na budnost in stanje:
– biološki
– duševni
– socialno-kulturni
– faktorji okolja

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
– Premajhna motiviranost za lastno zdravje in dobro počutje
– Neustrezne navade, ki lahko izvirajo iz neznano in nezainterisiranosti.
– Prevelike psihične in fizične obremenitve
– Sprememba okolja ( drugačna klima, hrup, bolnišnica )
– Prisilni položaj pri bolezenskih stanjih in poškodbah
– Motnje zavesti, somnolenca, koma
– Bolezenska stanja z neugodnimi simptomi, bruhanje, driska, visoka telesna temparatura.

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
Pogovor s pacientom – ugotoviti želimo njegove navade in povezave s spanjem ter počitkom.  Pregled in opazovanje pacienta med spanjem, ugotavljamo objektivne težave pri spanju. Pogovor s svojci…

OPAZOVANJE AKTIVNOSTI:
Pri pacientu opazujemo:
– SPANJE ( subjektivno, objektivno )
– MOTNJE SPANJA ( zunanji vplivi, psihična motnja )
– BUDNO STANJE ( omogoča sposobnosti zaznavanja, reagiranja, mišljenja) Utrujenost in zaspanost vplivata na psihološke in umske sposobnosti.
– MOTNJE ZAVESTI so odstopanja od normalnega stanja zavesti ( somnolenca, sopor)
– Drugi znaki motenj zavesti ( motnje senzibilitete, motnje govora.. )
MOŽNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
– nespečnost
– neurejen ritem spanja
– zamenjan ritem spanja
– pogosto zbujanje
– površno spanje
– nespečnost zaradi bolečin
– nevarnost poškodb med spanjem
NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Negovalni cilji:
– Spanec bo miren in dovolj dolg z manj prebujanji
– Ritem spanja bo urejen
– Spanje bo globje
– Bolečina bo zmanjšana
– Pacient bo spočit in naspan
– Pacient bo varno spal

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– Ureditev ustrezne mikroklime ( primerna temp. ustrezna razsvetljava, prezračevanje pacientove sobe).
– Ureditev pacientove postelje ( ustrezen položaj za spanje, ustrezno urejena postelja, ustrezno pokrit pacient).
– Priprava pacienta na spanje ( ureditev pacientovega odvajanja, ustrezna hidracija, večernao osebna higiena pacienta, ugodna lega za pacienta).
– Aplikacija predpisane terapije ( ustrezen izbor časa aplikacije terapije, analgetična terapija, terapija za spanje.. )
– Zagotavljanje miru na oddelku ( osebje, hišni red) in varnost.

Zdravstveno nego načrtujemo individualno in pri tem upoštevamo pacientove posebnosti.

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu.
Zelo pomembno je opazovanje in sprotno vrednotenje negovalnih intervencij, ker lahko pri pacientu zaznamo vrstni red izvajanja intervencij.
1. Priprava pacienta
2. Priprava materiala
3. Priprava prostora
4. Priprava pacienta
5. Izvedba negovalne intervencije
6. Oskrba pacienta, materiali, ureditev izvajalca
7. Dokumentiranje negovalne intervencije
8. Ovrednotenje dela

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Z vrednotenjem sprejemamo uspešnost ZN glede na zastavljene cilje, ki smo jih določili med načrtovanjem.

:: OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST ::

Vzdrževanje osebne higiene in urejenosti je eden od pogojev za ohranitev zdravja in ugodnega počutja.
Človekovo zadovoljevanje aktivnosti je različno glede na življenska obdobja ( mati, otrok, mladostnik, odrasel človek, starejši.)
Nego telesa izvajamo zaradi potrebe po čistoči, zaradi različnih obremenitev kože, zaradi pravilnega odnosa do potreb kože in telesa, zaradi izostritve občutka za lastno telo in čistočo. Pri pacienti spodbujamo higienske navade in samostojnost.

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
Dejavniki, ki vplivajo na spremembe pri zadovoljevanju osebne higiene in urejenosti so:
– življensko obdobje
– spremembe navad zaradi bolezni
– nastala invalidnost
– spremembe v načinu izvajanja higiena zaradi spremembe okolja
– življenski standard
– socialno-kulturni vpliv
– poškodbe kože
– bolezni kože
– psihične spremembe

UGOTAVLJANJE POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI:
– Pogovor s pacientom: ugotovimi želimo njegove navade kako skrbi za osebno higieno o načinu urejenosti, kaj ve o tej aktivnosti, v kakšnih okoliščinah živi in kakšna je njegova fizična sposobnost.
– Pregled in opazovanje pacienta: stanje kože, sluznic, spremembe na koži, ki vplivajo na izvajanje zdravstvene nege, fiziološka stanja, ki zahtevajo posebno obravnavano ( npr. menstruacija), bolezenska stanja( inkontinenca, diareja, stome, bruhanje, potenje.), možnost gibanja, psihično stanje, pripomočki za osebno higieno.
– Pregled medicinske dokumentacije
– Pogovor s svojci
– Pogovor z ostalimi člani zdravstvenega tima

OPAZOVANJE KOŽE IN VIDNIH SLUZNIC:
– Barva kože ( bleda, rdečina, rumena obarvanost, pigmentacija)
– Spremembe na koži ( mehurji, maceracija, rane, tumorji, brazgotine
– Spremembe v napetosti kože ( izguba napetosti, povečana napetost kože)
– Kožne vzbrsti ( sprememba na koži )
– Okvare kože ( poškodbe, okvare tkiv, razjede, gangrena, odmiranje tkiva
– Nohti ( lomljivost, sprememba barve ( cianoza )
– Lasje ( izpadanje las, sivenje, cepljenje, lomljenje )

MOŽNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
– Deficit v samonegi ( kopanje, osebna higiena )
– Zvišana možnost infekcije

NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Glede na ugotovljene negovalne probleme določimo negovalne cilje:
– Pacient bo negovan, čist
– Pacient bo urejen
– Možnost infekcij bo zmanjšana

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– Posteljna kopel
– Osvežilno umivanje
– Kopanje v kadi
– Tuširanje
– Umivanje glave
– Česanje
– Ustna nega
– Nega zobne proteze
– Anogenitalna nega
– Nega rok in nohtov
– Umivanje rok
– Nega kože

Zdravstveno nego načrtujemo pri pacientu individualno, upoštevati moramo predvsem posebnosti zdravstvene nege pacienta z zmanjšano aktivnostjo.

SMERNICE:
– kopati pacienta 1x dnevno ( zvečer )
– umivati pacienta v postelji ( zjutraj )
– umivati lase 1x tedensko
– negovati nohte 1x tedensko
– negovati ustno votlino 3x dnevno oz. po vsakem obroku
– izvajati anogenitalno nego 2x dnevno oz. po odvajanju
– umivati roke ( pred in po hranjenju, po odvajanju).

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu. Pomembno je, da pacienta ves čas opazujemo in zaznavamo morebitne spremembe. Vrstni red izvajanja intervencij:
1. Priprava izvajalca
2.Priprava materiala
3.Priprava prostora
4.Priprava pacienta
5.Izvedba negovalne intervencije
6.Oskrba pacienta, materiali, ureditev izvajalca
7.Dokumentiranje negovalne intervencije
8.Ovrednotenje dela

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Z vrednotenjem spremljamo uspešnost zdravstvene nege glede na zastavljene cilje, ki smo jih določili med načrtovanjem.

:: OBLAČENJE ::

Oblačenje in slačenje je življenska aktivnost, ki ščiti telo pred vplivi okolja, pomaga pri vzdrževanju telesne temparature in higiene kože, hkrati pa je oblačenje ogledalo nekega udobja ali kulture…

VRSTE OBLAČIL:
Če je mogoče naj pacienti nosijo svoja oblačila, pozorno smo na praznične dni.

Bolniška oblačila so:
– bolniška srajca – pižama
– preklana srajca
– spodnje hlače za enkratno uporabo
– halja
– copati

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
– premajhna motiviranost za lastno zdravje
– neustrezne navade oblačenja in slačenja
– spremembe okolja in vpliv klime
– psihične spremembe ( npr. depresija )
– psihiatrična obolenja
– Lokomotorna obolenja, ki onemogočajo normalno zadovoljevanje potreb po oblačenju
– Poškodbe ( opornice, mavec ) imobilizacija, mirovanje
– Trajna invalidnost, paraplegija, amputacije

UGOTAVLJANJE POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI:
– Pogovori s pacientom ( ugotavljanje njegovih navad, sposobnost samooskrbe)
– Pregled in opazovanje pacienta ( ocenimo pacienta in njegove objektivne težave pri oblačenju in slačenju. )

[wp_ad_camp_1]

MOŽNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
– nesposobnost oblačenja/slačenja
– nesposobnost obuvanja/sezuvanja
– neustrezno higiensko stanje oblačil
– neustrezna tehnika oblačenja

NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Glede na negovalne diagnoze določimo negovalne cilje:
– ustrezno oblečen in obut pacient ( s pomočjo m.s ali sam )
– ustrezno higiensko stanje oblačil
– pacient bo obvladal pravilno tehniko oblačenja

NAČRT ZDRAVSTVENE NEGE:
– Nudenje pomoči pri oblačenju in slačenju
– Oblačenje in slačenje pacienta
– Nudenje pomoči pri obuvanju in sezuvanju
– Učenje pacienta
– Svetovanja glede izbire oblačil
– Pacienta naučiti pravilne tehnike oblačenja
– Vključitev fizioterapevta, delovnega terapevta

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu:
1. Priprava izvajalca
2.Priprava materiala
3.Priprava prostora
4.Priprava pacienta
5.Izvedba negovalne intervencije
6.Oskrba pacienta, materiali, ureditev izvajalca
7.Dokumentiranje negovalne intervencije
8.Ovrednotenje dela
VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Z vrednotenjem spremljamo uspešnost zdravstvene nege glede na zastavljene cilje, ki smo jih določili med načrtovanjem.

:: IZLOČANJE IN ODVAJANJE ::

Izločanje in odvajanje je življenska aktivnost, ki omogoča odstranitev produktov prebave in je v tesni povezavi s prehranjevanjem. Nanaša se predvsem na mikcijo in defekacijo.

Faktorji, ki vplivajo na izločanje in odvajanje:
– Biofiziološki – ustrezna prehrana, gibanje, sprememba v delovanju živčnega sistema
– Psihični – stres, strah, potrtost
– Socialno-kulturni – zadržanost, sram..
– Faktorji okolja – bolnišnično okolje
– navade pacienta, ki so povezane z izločanjem in odvajanjem so lahko pozitivne ali negativne.

POZITIVNE:
– kadar sam sebe opazuje, opazovanje primesi, uravnava morebitne težave ( diareja, obstipacija), zna presoditi kdaj potrebuje zdravniško pomoč.

NEGATIVNE:
Kadar nima stalnega vzorca odvajanja in se ne opazuje kadar o realnih težavah ne obišče zdravniške pomoči, če se pojavi obstipacija ne ukrepa, kadar nima razvitih dobrih higienskih navad.

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
– Psihosocialni vplivi ( zelo intimna aktivnost, če pacient potrebuje pomoč pri defekaciji)
– Fizična aktivnost ( če je gibanje zmanjšano to vpliva na mišični tonus. Pri defekaciji so prisotne trebušne mišice in mišice medeničnega dna)
– Položaj med izločanjem in odvajanjem ( ovira ležeči položaj pacienta )
– Vpliv bolezni ( npr OP. Poseg, narkotiki, sedeče delo, nepokretnost, povišana TT,)
– Bolečina
– Sprememba okolja, pomanjkanje intimnosti

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
– Pogovor s pacientom – ugotovimo želiti njegove potrebe, odnos do aktivnosti izločanja in odvajanja, značilnosti urina in gibanje, bolezen, krči, počutje ob odvajanju in izločanju, intimnost…

– Pregled opazovanja pacienta – opazujemo bolnikovo izločanje in odvajanje in napravimo meritve.
– Odstopanja od normalne defekacije in uriniranja – obstipacija, diareja, inkontinenca, izločanje blata po nenaravni poti ( stoma )
– Sprememba v barvi blata ( rjava- normalna,  sivo bela – pri žolču, rdeče – primesi krvi, črna – primesi zdravil, črna – smolnato blato ( melena ), zelena – diareja
– Odstopanje v izločanju urina – inkonetinenca urina, poliurija, oligourija, občasna nezmožnost, izločanje urina, krvav urin, anurija, enuresis nocturna.
– Izločanje urina po nenaravni poti
– Pregled medicinske dokumentacije
– Pogovor s svojci
– Pogovor z ostalimi člani zdravstvenega tima

OPAZOVANJE URINA
– Količina – normalna za odraslega 1000 – 2000/24ur
– Normalna specifična teža ( relativna gostota 1001 – 1030 odvisna od količine popite tekočine in koncentracije
– Videz in Barva – normalno je urin bister, barva se spreminja zaradi primesi
– Vonj – odvisen od primesi, svež urin je neznačilnega vonja
– Ph – normalen je 6 ( rahlo kisel )
– Motnje mikcije ( disurija, nikturija, poliurija, anurija, retenca urina, inkontinenca)

OPAZOVANJE BLATA ( fecesa )
– Barva – normalno rjava
– Konsistenca ( normalno je mehka in čvrsta ( obdrži cilindrično obliko )
– Vonj ( značilni vonj )

Odstopanja od normale:
Zelo majhna količina zelo velika količina
Suho, trdo – obstipacija
Kašasto/tekoče – diareja
Melaholično blato – krvavitev iz zg. prebavil
Prisotnost parazitov / glist

MOŽNE NEGOVALNE DIAGNOZE:
– obstipacija
– črevesna inkontinenca
– deficit telesnih tekočin
– urinska inkonetinenca
– deficit v samonegi – izločanje / odvajanje
– deficit v samonegi : prehranjevanje

NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Glede na ugotovljene negovalne diagnoze in potrebe načrtujemo negovalne CILJE:
– Normalna defekacija in ugodno psihično počutje bolnika
– Uriniranje je normalno
– Urejeno bo prehranjevanje
– Urejena bo celotna prehrana
– Pacientu bo zagotovljena intimnost
– Ureditev pomoči pri uriniranju in odvajanju
– Pacientovo okolje bo urejeno
– Pacient bo poučen

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– Pomoč pri odvajanju in izločanju izven postelje ( pomoč pri vstajanju, ureditev sanitarnega vozička, anogenitalna nega, umivanje rok, zagotovitev varno pot do sanitarijev, namestitev klicne naprave, ureditev suhe posteljnine, zračenje prostorov)
– Pomoč pri odvajanju in izločanju v postelji ( zagotovitev intimnosti, namestitev v ustrezni položaj, umivanje rok, zračenje prostora, menjava posteljnine, namestitev klicne naprave)
– Zdravstvena nega pacienta z urinskim katetrom
– Zdravstvena nega inkontinentnega pacienta ( anogenitalna nega po odvajanju, uporaba plenic, nega kože, zaščita postelje, psihična podpora, vodenje bilance tekočin in pobude za pitje in hranjenje, aplikacija zdravil po naročilu zdravnika, aplikacije klizme)
– Zdravstsvena nega stome
– Spodbujanje fizičnih aktivnosti

Zdravstveno nego načrtujemo individualno, upoštevati moramo posebnosti pacienta.

SMERNICE:
– urediti ustrezno prehrano in tekočino
– izvajati anogenitalno nego po vsaki defekaciji
– menjavati osebno in posteljno perilo
– pomagati pri odvajanju v postelji ali izven nje
– asplicirati terapijo, klizmo ( po naročilu zdravnika )
– razložiti uporabo pripomočkov za inkontinenco
– negovati stomo

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu. Vrstni red:
1. Priprava izvajalca
2. priprava materiala
3. priprava prostora
4. priprava pacienta
5. izvedba negovalne intervencije
6. oskrba pacienta, materiala, ureditev izvajalca
7. dokumentiranje negovalne intervencije
8. ovrednotenje dela

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Z vrednotenjem spremljamo uspešnost ZN glede na postavljene cilje, ki smo jih določili med načrtovanjem zdravstvene nege.

:: VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPARATURE ::

Normalna TT je osnova za zagotavljanje optimalne človekove psihične in fizične aktivnosti ter za njegovo dobro počutje. Pomembno je tudi, da človek spozna vplive okolja in se ustrezno zaščiti. Ta aktivnost je povezana z aktivnostjo oblačenja in slačenja.

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
– starostno obdobje
– neustrezna temparatura in vlaga okolja
– cirkulacijske motnje
– vpliv zdravil
– delo
– izbira oblačil in obutve
– infekcija pacienta

UGOTAVLJANJE POTREB:
– pogovor s pacientom, ugotoviti želimo pacientov življenski stil, katera temparatura v prostoru mu ugaja, kako prenašati poletno vročino, njegov način oblačenja, obutev, kako prenaša temparaturne razlike, prisotnost poletja, njegove higienske razvade.
– Pregled in opazovanje pacienta – ga opazujemo in opravimo meritve ( temparaturo lahko merimo aksilarno, rektalno, timpanalno, normalna TT je med 36 – 37 stopinj celzija)

NARAŠČANJE telesne temparature koža je rožnata, rdeča, topa na dotik, pacient je nemiren, pospešeno dihanje in pulz.
PADANJE telestne temparature, koža je videti vlažna in znojna, koža je topla in utrujenost.

NORMALIZACIJA TT se kaže z utrujenostjo in zaspanostjo.

Pregled medicinske dokumentacije, laboratorijskih izvidov.
Pogovor s svojci, pogovor z ostalimi člani zdravstvenega tima.

NEGOVALNE DIAGNOZE:
– zvišana TT
– znižana TT
– neučinkovita termoregulacija
– deficit telesnih tekočin
– strah
– poškodovana ustna sluznica
– motnje v ritmu spanja
– deficit v samonego; oblačenje, osebna higiena, prehranjevanje

NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Glede na ugotovljene negovalne diagnoze in potrebe načrtujemo negovalne cilje:
– tt bo normalna
– pacient bo dobival dovolj tekočin
– ustna sluznica ne bo poškodovana
– občutek strahu bo zmanjšan
– zbujanja bodo redkejša in krajša
– pacient bo bolje spal
– pacient bo sam skrbel za pravilno oblačenje in slačenje

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– urejanje ustrezne mikroklime
– ureditev ustreznih oblačil in odej
– ureditev toplih oz. mlačnih kopeli
– ureditev ovitkov oz. obkladkov
– namestitev termoforja, električne blazine
– redno merjenje TT
– redno merjenje vitalnih znakov
– merjenje diureze
– nadzor nad odvajanjem

Zdravstveno nego načrtujemo individualno z upoštevanjem posebnosti zdravstvene nege pacientov s povišano TT.

SMERNICE:
– meriti TT na vsaki dve uri
– meriti vitalne znake na vsaki dve uri
– ogrevati pacientovo sobo tri krat dnevno
– izvajati posteljno kopel dva krat dnevno
– izvajati osvežilne kopeli tri krat dnevno
– menjavati posteljnino perila po potrebi
– izvajati ustno nego 3x dnevno
– pacientu ponuditi ustrezno količino tekočine
– merili diurezo in namestiti grelna telesa

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Vse načrtovane negovalne intervencije izvajamo po načrtu. Vrstni red izvajanja:
1. Priprava izvajalca
2. priprava materiala
3. priprava prostora
4. priprava pacienta
5. izvedba negovalnih intervencij
6. oskrba pacienta, materiala, ureditev izvajalca
7. dokumentiranje negovalne intervencije
8. ovrednotenje dela

VREDNOTENJE ZN:
Z vrednotenjem spremljamo uspešnost ZN glede na zastavljene cilje, ki smo jih določili v fazi načrtovanja.
:: ODNOSI Z LJUDMI, IZRAŽANJE ČUSTEV, POTREB – KOMUNICIRANJE ::

Komuniciranje, aktivnost, ki pri človeku zadovoljuje potrebe po izmenjavi informacij in znanj, izkušenj, potreb, občutkov in je tesno povezana z učenjem.
Verbalna komunikacija nikoli ne poteka samostojno ampak je povezana z neverbalno, ki nam včasih ponudi celo več informacij.

Faktorji, ki vplivajo na komunikacijo:
– biofiziološki, psihični, socialno-kulturni, faktorji okolja

SPREMEMBE V AKTIVNOSTI:
– spremembe okolja ( hospitalizacija, nerazumevanje informacij )
– razvojne motnje
– odvisnost od PAS pri pacientu
– čustvenost ( strah, jeza )
– nesposobnost izražanja
– slušna, govorna prizadetost
– poškodbe
– bolezni
– demenca

UGOTAVLJANJE PACIENTOVIH POTREB:
Pogovor s pacientom – ko zberemo in uredimo podatke se timsko posvetujemo in s pomočjo analize in sinteze pacientovega stanja določimo negovalno diagnozo.

Motnje komunikacije:
Glede na kontakt ločimo paciente:
– kjer ni problema vzpostavitve komunikacije
– kjer pričakujemo motnje, a je možno vzpostaviti kontakt
– kjer sploh ni mogoče vzpostaviti komunikacijo

NEGOVALNA DIAGNOZA:
– Nepopolna verbalna komunikacija
– Nesposobnost prilagajanja
– Strah

NAČRTOVANJE ZN:
Glede na pacientove potrebe in negovalne diagnoze načrtujemo negovalne cilje
– vzpostavitev komunikacije
– pacient se bo prilagodil
– dosegli bomo zaupanje pacienta

NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– verbalna, neverbalna komunikacija

Pri individualnem upoštevanju posebnosti pacienta načrtujemo:
– pogovor ob sprejemu
– izvajanje rekreacijskih pogovorov
– obveščanje in informiranje pacienta
– poslušanje
– razgovor
– pomoč pri učenju govora
– komuniciranje s člani negovalnega in zdravstvenega tima

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Pomembno je opazovanje. Vrstni red izvajanje intervencij:
1. Priprava izvajalca
2. priprava prostora
3. priprava pacienta
4. izvedba negovalne intervencije
5. dokumentiranje negovalne intervencije
6. ovrednotenje dela

VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Med vrednotenjem ugotavljamo uspešnost zdravstvene nege glede na postavljene cilje pri vzpostavitvi komunikacije.

:: UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA ::

– je aktivnost, ki zadovoljuje potrebe po novih znanjih, rasti osebnosti in odnosu do zdravja.
– Učenje je vsako spreminjanje posameznika na osnovi izkušenj in prenosa izkušenj
– Obstaja veliko poti in načinov učenja

Aktivnost pridobivanja znanja je tesno povezana s komuniciranjem
Cilj: zdravstveno vzgojen paciente

V procesu ZN učimo paciente v vseh življenskih obdobjih.