282 vprašanj in odgovorov za patologijo

1. Klinična slika je odsev
2. spremembe narave v organizmu *
3. distribucije sprememb v organih *
4. Klinična slika ponazarja
5. naravo strukturnih sprememb *
6. njihovo distribucijo po organizmu *
7. nobeno od navedenih
8. Kaj je patogeneza?
9. etiologija bolezni – zakaj
10. razvoj bolezni, nastanek bolezni – kako *
11. posledice
12. Definiraj
13. patogeneza: kako?, nauk o nastanku, razvoju bolezni
14. etiologija: zakaj?, znanost o vzrokih bolezni
15. fitopatologija: znanost o boleznih rastlin
16. Bioptične endoskopije so
17. cistoskopije (celice) *
18. laparoskopije (delček tkiva) *
19. laparostomije

• cistoskopija: pregled mehurja s cistoskopom
• laparoskopija: pregled trebušne votline skozi trebušno steno

6. Bioptična fiksacija vzorcev
7. zavre avtolitične procese *
8. okvari strukturo
9. koagulira celične beljakovine *
10. Eksofoliativna biopsija je
11. odvzem odluščenih celic v izločkih in brisu *
12. pregled odluščenih celic v izločkih in brisu
13. Biopsija je
14. odščip (del tkiva) – incizijska biopsija *
15. ekscizija (izrez v celoti) *
16. resekcija, amputacija (žolčnik, slepič, maternica) *
17. Bezgavko odstranimo z
18. odščipom
19. ekscizijo *
20. incizijo
21. punkcijo
22. Odščip je
23. incizijska biopsija (laparoskopija, bronhoskopija, gastroskopija) – del tikva *
24. ekscizijska biopsija
25. kiretaža
26. Metoda odščipa obsega
27. ekscizijska biopsija (cel del tkiva)
28. incizijska biopsija (delček tkiva) *
29. kiretaža
30. resekcija
31. Značilnosti citoloških preparatov
32. ekonomičnost *
33. hitra izdelava preparatov *
34. manjša učinkovitost *
35. hitra diagnoza *

• pomanjkljivosti: diagnoza manj zanesljiva od histološke
• histološki preparat
  • prednosti: bolj reprezentativen vzorec, bolj zanesljiva diagnoza
  • pomanjkljivosti: dolgotrajnejša izdelava preparata, kasnejša diagnoza

13. Definiraj
14. histološka biopsija: odvzem, pregled tkivnega vzorca
15. kriostatski preparat: svež nefiksiran vzorec naglo zamrznemo v kriostatu, režemo, rezultati v nekaj minutah
16. fiksacija bioptičnih vzorcev: kemijski proces, ki zavre avtolitične procese v celicah (njihov razpad) in koagulira celične beljakovine – učvrstitev tkiva
17. Naštej eno kirurško in dve endoskopski biopsiji.

• kirurške: resekcija, amputacija, kiretaža, incizijska biopsija, ekscizijska biopsija, aspiracija z debelo iglo
• endoskopske: rektoskopija, laparoskopija, bronhoskopija

15. Bioptični vzorec vzamemo

 

16. Aspiracijska biopsija z debelo iglo je
17. biopsiramo kostni mozeg *
18. z debelo iglo odvzem tkivnega vzorca *
19. s tanko iglo odvzem celičnega vzorca *
20. Načini odvzema citološke biopsije

• eksfoliativna biopsija – odluščene celice v izločkih, brisu
• aspiracijska biopsija s tanko iglo

18. Adaptacija

• je reakcija prilagoditve celice na povečane fiziološke zahteve okolja
• atrofija: zmanjšanje tkiv, organov zaradi zmanjšanja prostornine celic, znižanja števila celic

19. Lokalna atrofija je
20. degeneracijska
21. ishemična (cirkulacijska) *
22. kompresijska (tumorji) *
23. inaktivitetna (imobilizacija) *
24. denervacijska (neuropatska)
25. Ali je lahko atrofija fiziološka?

• da, npr. involucija priželjca po adolescenci, atrofija maternice, dojk po menopavzi

21. Značilnosti atrofije
22. zmanjšano nastajanje celic *
23. znižanje števila celic *
24. reverzibilni proces *
25. Agenezija

• ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju

23. Definiraj
24. agenezija: ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju
25. aplazija: zavrt razvoj organa iz embrionalne zasnove
26. hipoplazija: nepravilen, pomanjkljiv razvoj razvoj organa
27. hiperplazija: povečanje tkiv, organov zaradi povečanja števila celic
28. Postnatalno se razvije
29. agenezija
30. atrofija *
31. aplazija
32. hipoplazija *
33. Reverzibilna reakcija

• povratna reakcija, vzpostavitev normalnega stanja po prenehanju delovanja škodljivosti, ki je spremembo izzvala

26. Metaplazija

• prilagajanje na neugodne pogoje okolja s spremembo ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic, ki jih normalno v tkivih ni

27. Metaplazija je
28. sprememba ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic *
29. izguba normalno urejenih celic v epitelu
30. sprememba oblike, velikosti celic
31. Koagulacijska nekroza je posledica

• denaturacije celičnih beljakovin
• čvsrta konsistenca, sivobelkasta / sivorumenkasta obarvanost
• ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice

29. Kolikvacijska nekroza je posledica

• avtolize
• razmehčana, kašasta, sivobelkasta masa
• infarkt možganov

30. Senilna atrofija

• je starostna, spada med patološke vzroke atrofij
• pojavi se zaradi
  • znižane aktivnosti endokrinih žlez
  • trofične motnje zaradi arterioskleroze
  • staranja celice

31. Lokalna atrofija

• je patološka

32. Kolikvacijska nekroza

• steatonekroza maščevja
• avtoliza (infarkt)

33. Kazeozna nekroza
34. pri TBC *
35. podtip koagulacijske nekroze *
36. zrničasta sivorumena masa *
37. Obnova pri obsežni nekrozi

• reparacija – nadomeščanje nekrotičnih permanentnih celic z drugimi

35. Najbolj preprosta obnova

• resolucija (restitutio ad integrum)
• regeneracija: popolna obnova, kjer pride do nadomeščanja nekrotičnih (labilnih / stabilnih) celic s celicami iste vrste – stroma mora biti ohranjena
• reparacija: obnova parenhimskih celic s tvorbo granulacijskega tkiva, končna faza je brazgotina – po obsežnih nekrozah, lahko posledica kroničnega vnetja z nekrozami in propadlo stromo

36. Katera atrofija ima te lastnosti?

• znižana aktivnost andokrinih žlez, trofične motnje zaradi arterioskleroze: senilna ali strostna atrofija

37. Za prekanceroze je značilna
38. regeneracija
39. hiperplazija *
40. metaplazija *
41. displazija *
42. Prehod cilindričnega migetalčnega epitelija dihalnih poti v večkskladni ploščati epitel
43. displazija
44. metaplazija *
45. atrofija
46. Regeneracijski procesi so (prilagoditve)
47. regeneracija *
48. metaplazija *
49. displazija *
50. hiperplazija *
51. Regeneracija je
52. proces, pri katerem je končno stanje “restitutio ad integrum” *
53. celjenje poškodb z vezivnim tkivom
54. proces obnove odmrlih labilnih celic *
55. Kaj je reparacija

• nadomeščanje odmrlih permanentnih celic z drugimi celicami (celice granulacijskega tkiva), po obsežnih nekrozah, propadu strome
  • organizacija – tvorba granulacijskega tkiva
  • cikatrizacija – pretvorba granulacijskega tkiva v brazgotino (cicatrix)

42. Značilnosti atrofije; ali je lahko fiziološka?

• je zmanjšanje tkiv, organov zaradi zmanjšanja prostornine celic ali zmanjšanja števila celic
• je reverzibilni proces
• lahko je fiziološka (in patološka) – thymus, uterus, mammae

43. Displazija je
44. preobrazba ene vrste celic v drugo vrsto celic
45. sprememba velikosti jeder celic *
46. sprememba oblike jeder celic *
47. Displazija je

• izguba normalne urejenosti celic v epitelih
• sprememba velikosti in oblike celic
• pojav številčnejših celic v delitvi
• spremenjena kvaliteta, razporejenost celic
• reverzibilni proces, proliferacija

45. Vakuolarna degeneracija je
46. kopičenje vode v celici *
47. kopičenje beljakovin v celici
48. košičenje maščob v celici
49. Usoda nekroze
50. organizacijska
51. resolucijska *
52. psevdociste
53. Visokoprizmatski epitel se spremeni v večskladni ploščati
54. metaplazija
55. displazija
56. neoplazija *
57. Ishemična nekroza je pri koagulacijski nekrozi

• infarkt miokarda, ledvic, vranice

 

49. Ishemična nekroza je pri kolikvacijski nekrozi

• infarkt možganov

50. Najpogostejša lokacija displazije
51. maternični vrat *
52. žolčnik *
53. ustna votlina *
54. Nabiranje vode v celici je
55. hidropična degeneracija *
56. edem
57. hidropična vakuola
58. Maščobna degeneracija je
59. kopičenje maščob v lipocitih (ekstracelularno) *
60. kopičenje maščob v parenhimskih celicah (intracelularno), npr. jetra *
61. Pri maščobni degeneracijah se kopičijo maščobe v
62. parenhimskih celicah *
63. medceličnini *
64. jedru

• lokalno: lipomatoza
• splošno: obesitas

54. Definiraj
55. steatonekroza: nekroza maščevja
56. hialino kapljična degeneracija: kopčenje beljakovin v celicah ledvičnih tubulov, je revrzibilna reakcija – intracelularno
57. hialnoza: kopičenje beljakovin v stenah arterij in arteriol v ledvicah – esktracelularno
58. Hialinoza je kopičenje beljakovin v
59. epitelu tubulov ledvic
60. stenah arterij, arteriol v ledvicah *
61. brazgotinah *
62. Kopičenje beljakovin v brazgotini je
63. hialino kapljična degeneracija
64. hialinoza ekstracelularno *
65. Hialino kapljična degeneracija

• je okvara ledvičnih glomerulov zaradi proteinurije; beljakovine se resorbirajo v epitelnih celicah ledvičnih kanalčkov, zato pride do povečane količine beljakovin v celicah v obliki hialinih kapljic

58. Kopičenje kapljic hialina
59. v starih brazgotinah *
60. hialinoza *
61. Kaj povzroči, da se normalni organ zmanjša?

• hipoplazija

60. Definiraj
61. obesitas: prekomerna rejenost
62. parenhimatozna degeneracija: nenormalno kopičenje različnih snovi v normalnih celicah, je intracelularni proces
63. Poškodbe citoplazme (spremembe citoplazme pri nekrozah) so

• piknoliza – zgostitev jedra
• karioreksa – razpad jedra
• karioliza – izginotje jedra

62. Definiraj

• eozinofilija:
  • eozin se veže na citoplazmo (normalno)
  • če se ga veže preveč, je citoplazma živo rdeča
  • je sprememba citoplazme pri nekrozi

63. Značilnosti koagulacijske nekroze
64. denaturacija celičnih beljakovin *
65. sivobelkasta / rumenkasta nekroza *
66. ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice *
67. Koagulacijska nekroza
68. se razvije po možganskem infarktu
69. se zmehča in utekočini
70. je posledica denaturacije celičnih beljakovin *
71. Definiraj
72. koagulacijska nekroza
    • je posledica denaturacije celičnih beljakovin
    • sivobelkasta / rumenkasta obarvanost
    • ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice
73. kolikvacijska nekroza
    • prevladuje avtoliza, encimski razkroj
    • kašasto utekočinjena belkasta masa
    • infarkt možganov, ascendenta gnojna vnetja
74. Definiraj

• steatonekroza
  • nekroza maščobnega tkiva

67. Usoda nekroze
68. rezolucija *
69. organizacija
70. Vsebina cist je

• čista serozna tekočina
• loj
• sluz
• roževina

69. Stroma je
70. vezivo, različna vlakna, ogrodje parenhima *
71. maligne celice
72. parenhim
73. Značilnosti slabo diferenciranega tumorja

• komajda podobni normalnemu tkivu
• maligni tumorji
• hitrejša rast
• večja nagnjenost k metastaziranju
• večji odziv na RT in KT

71. Virus, ki povzroča raka na materničnem vratu je
72. HTLV (ceična levkemija)
73. Papiloma virus *
74. Ebstein-Barrov virus (infekcijska mononukleoza)
75. Ekspanzivna rast je značilna za
76. lipom *
77. adenom *
78. Ekspanzivna rast malignega tumorja je značilna za
79. lipomo *
80. adenomo *
81. Benigni tumorji nimajo
82. strome
83. parenhima

• imajo

75. Kaj sestavlja parenhim tumorja?
76. neoplastične celice *
77. zdrave celice
78. Adenom je
79. epitelni *
80. maligni
81. benigni *
82. mezenhimski
83. Leiomyosarkoma je
84. iz gladke mišičnine *
85. pogost v maternici *
86. Parenhim določa
87. biopotencial tumorja *
88. ogrodje tumorja
89. novotvorbe tumorja
90. Sarkomi mezenhimskega porekla
91. fibrosarkom *
92. liposom
93. leimiosa
94. rabdomiosarkom *
95. hondrosarkom *
96. Naštej maligne karcinome epitelijskega izvora

• skvamozni (planocelularni) – skvamozni epitel: koža, ustna votlina, požiralnik, maternični vrat, bronhiji
• adenokarcinom – žlezni epitel: prebavila, dojke, endometrij, ledvice
• tranziciocelularni (prehodnocelični) – prehodni epitel: sečila

81. Kje se najpogostje formira planocelularni skvamozni karcinom?

• koža
• ustna votlina
• požiralnik
• maternični vrat
• bronhiji

82. Planocelularni karcinom zajema
83. kožo *
84. dojke
85. sečila
86. ustno votlino *
87. požiralnik *
88. bronhije *
89. maternični vrat *
90. Adenokarcinom
91. maligni tumor iz žleznega epitela oz. ponoreje *
92. žlezna struktura *
93. nikoli ne metastazira hematogeno

 

84. Značilnosti malignih tumorjve so

• hitra rast
• način rasti (infiltrativno / invazivno)
• metastaziranje
• slabo diferencirani

85. Infiltrativna rast je značilna za
86. benigne epitelne tumorje
87. benigne mezenhimske tumorje
88. karcinome *
89. Rak pod 15. letom je

• rabdomiosarkom
• CŽS
• levekemija
• retinoblastom

87. Sarkome mezenhimskega porekla delimo na

• fibrosarkom – vezivo
• liposarkom – maščevje
• leiomiosarkom – gladko mišičje
• rabdomioarkom – progasto mišičje
• hondrosarkom – hrustanec
• osteosarkom – kosti

88. Med preneoplastične lezije sodijo

• adenom širokega črevesja
• displazija epitela
• hiperplazija sečnega mehurja

89. Karcinomi so

• skvamozni / planocelularni
• žlezni
• prehodnocelični / tranziciocelularni

90. Značilnosti karcinoma

• metastaziranje
• prevlada vplivov okolja nad dednostjo
• naraščanje incidence po 55. letu starosti
• moški – pljučni rak
• ženske – rak dojke

91. Infiltrativna rast je značilna za

• karcinome

92. Prehodnocelični / tranziciocelularni karcinom

• nastane iz prehodnega epitela sečil

93. Parenhim tumorja

• določa ime tumorja
• določa biološki naravni potencial novotvorbe
• sestavljajo ga neoplastične celice

94. Netumorske reakcije

• prilagoditev (adaptacija) celice
• poškodba (degeneracija) celice
• smrt (nekroza) celice

95. Kaj sestavlja stromo pri tumorjih

• normalno vezivo, žile, različna vlakna
• predstavlja ogrodje parenhima (neoplastične celice)
• oskrbuje parenhim s krvjo

96. Kdaj najpogosteje nastane plazmocitom

• rak kostnega mozga je najpogostejši v starosti

97. Reverzibilna okvara celice nastane v pogojih
98. blagega stresa *
99. zmerno intenzivnega stresa *
100. hudega stresa
101. Vpliv celice na stres, adaptacija, reverzibilna reakcija

• celica zavzane spremenjeno, a stabilno, ravnotežje
• ostane zdrava navkljub kontinuiranemu delovanju fiziološkega patogenega agensa

99. Maligni karcinom epitela sečil je

• tranziciocelularni karcinom

100. Preneoplastične reakcije, prekanceroza

• metaplazija
• displazija
• hiperplazija

101. Sinonim skvamozni

• planocelularni
• večskladni ploščati

102. Deficit, pomanjkanje balastnih snovi povzroči

• raka debelega črevesja

103. Organ pri aktivni hiperemiji je
104. topel *
105. mrzel
106. skrčen
107. Znaki aktivne hiperemije

• nabrekel organ
• organ svetlo rdče barve
• topel organ

105. Aktivna hiperemija se razvije / nastopi
106. akutno *
107. kronično
108. Pasivna hiperemija se razvije / nastopi
109. akutno *
110. kronično *
111. Pasivna hiperemija
112. je lahko posledica venske tromboze, pritiska tumorja *
113. je pogosto povezana z nastankom tumorja
114. naredi organe tople, živo rdeče
115. Organ pri aktivni hiperemiji je
116. topel *
117. blago rdeč *
118. nabrekel *
119. Pasivna hiperemija
120. je lahko posledica venske tromboze *
121. je pogosto povezana z nastankom edema
122. Kako drugače rečemo aktivni hiperemiji

• hiperemija arteriolis, congestio

111. Benigni tumor

• raste ekspanzivno
• povezan z vezivno ovojnico
• počasna rast
• dobro diferenciran
• ne metastazira

112. Kako odstranimo materino zanmenje?

• z ekscizijo

113. Haemorrhagia per rhexin

• prekinitev normalne kontinuitete žile, srca
• mehanične poškodbe (npr. urez)
• zaradi patoloških procesov, ki zajemajo dele obtočil (arterioskleroza, TBC, lues, srčni infarkt)

114. Haemorrhagia per diabrosin je krvavitev iz
115. vrezne rane
116. želodčnega čira *
117. pri nevrolabilnih osebah v ekstatičnih stanjih
118. Definiraj
119. haemorrhagia per rhexin: prekinitev normalne kontinuitet žile, srca – mehanične poškodbe (urez), patološki procesi, ki zajemajo dele obtočil (prirojene anomalije arterijske stene, arterioskleroza, TBC, lues, srčni infarkt)
120. haemorrhagia per diabrosin: prekinitev normalne kontinuitet dela obtočil zaradi patoloških procesov izven obtočil (npr. čir)
121. haemorrhagia per diapedeisn: pasivno iztekanje eritrocitov iz kapilar (eritrodiapedeza) zaradi visokega hidrostatsega tlaka ali močno razširjenih kapilarnih por – nevrolabilne osebe v ekstatičnih stanjih, pikčaste krvavitve (ekhimoze) po sluznicah in seroznih membranah pri zaduštvi (hipoksija), pri hudih vnetjih (hemoragični eksudat)
122. Definiraj
123. haematoperitoneum: krvavitev v trebušno votlino (haematoscos)
124. haematothorax: krvavitev v prsno votlino
125. haematopericardeum: krvavitev v osrčnik (tamponadae cordis)
126. haematonephros: krvavitev v ledvični meh (pielon)
127. haematosalpinx: krvavitev v jajcevod
128. heamatometra: krvavitev v maternico
129. haematocolpos: krvavitev v vagino
130. haemarthron: krvavitev v sklep
131. haematocephalus internus: krvavitev v možgnske prekate
132. haematocephalus externus: krvavitev v možganske ovojnice – subarahnoidalna (med pio matris in arahnoideo,) subduralna (med arahnoidelo in duro), epiduralna (med obema lisotma dure)
133. Definiraj:
134. haematoma: lokalizirana krvavitev v tkivo
135. petechie: pikčaste krvavitve po koži
136. ecchymoses: pikčaste krvavitve po sluznicah in seroznih membranah (plevra, peritonej, perikard)
137. epistaxis: krvavitev iz nosu
138. haematoptoe: krvavitev iz dihal (izkašljevanje krvi)
139. haematemesis: krvavitev iz želodca in požirlanika (bruhanje temne, črnikaste krvi)
140. melaena: krvavitev iz zgornjga dela prebavnega trakta (izločanje smolasto-črnikaste vsebine skozi anus)
141. menorrhagia: pojačana ali podlajšana menstrualna krvavitev
142. metrorrhagia: krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo (lahko tudi po menopavzi)
143. menarche: prva menstrualna krvavitev
144. haematuria: krvavitev iz sečil
145. Napiši, kaj je
146. pojačana, podaljašan menstrualna krvavitev: menorrhagia
147. krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo: metrorrhagia
148. prva menstrualna krvavitev: menarche
149. Napiši, kaj je
150. krvavitev po sluznici in seroznih membranah: ecchymoses
151. podkožna krvavitev: haematoma
152. pičkaste krvavitve po koži: petechiae
153. Cikatrizacija je

• pretvorba grnulacijskega tkiva v brazgotino (cicatrix)
• proces postopnega izginevanja elementov granulacijskega tkiva (organizacija) in tvorba kolagenskih vlaken

121. Definiraj

• šok: je posledica zmanjšane perfuzije (prekrvljenosti) tkiv pod nivo, potreben za zadovoljevanje njihovih metabolnih potreb

122. Nevrogeni šok
123. normalna količina krvi in povečana prostornina cirkulatornega sistema *
124. po hudih krvavitvah po znatni izgubi telesne vode
125. nič od navedenega
126. Zakaj nastane kardiogeni šok?

• po infarktu miokarda, nenadni motnji srčnega ritma
• akutna zmanjšana kontraktilna sposobnost miokarda – okvara srca kot tlačilke – zmanjšan minutni volumen krvi – neustrezna perfuzija tkiv – hipoksija – šok

124. Zakaj nastane hipovelmični šok?

• huda krvavitev, znatna izguba telesne vode (bruhanje, driska, opekline)
• hipovolemija (zmanjšana prostornina krvi) – padec krvnega tlaka – zmanjšan priliv krvi v desno srce – zmanjšan minutni volumen…

125. Zakaj nastane septični šok?

• infekcija z Gram negativnimi bakterijami (endotoksični šok)
• infekcija z Gram pozitivnimi bakterijami (pneumokoki, streptokoki)
• plinska gangrena

126. Napredojuči šok
127. ireverzbilno stanje *
128. reverzibilno stanje (pogojno) *
129. Za trombozo je značilno
130. da pomeni posmrtno strjevanje krvi
131. da lahko nastopi samo v arterijah
132. da zaradi nje lahko pride do infarkta tkiva *
133. Faktorji, ki pogojujejo trombozo

• poškodbe endotela
• spremembe toka krvi (staza, vrtinčasti tokovi)
• spremembe v sestavi krvi

129. Endogeni toksični dejavniki iz in glavni dejavniki poškodbe endotela pri tromogenezi
130. ateroskleroza *
131. vnetja
132. poškodbe zaradi hipertenzije, kajenja
133. Definiraj

• Wirchowov trias: poškodba endotela, spremembe toka krvi, spremembe sestave krvi (dejavniki, ki pozročajo zaživljenjsko strjevanje krvi – trombogenezo)

131. Nastanek belega trombusa povzročijo

• stik trombocitov s kolagenskimi vlakni (npr. pri poki ateroma ali)
• koagulacija s tvorbo fibrina
• konglutinacija – medsebojno lepljenje trombocitov

132. Značilnosti konglutinacijskega (belega) trombusa

• lepljenje trombocitov ob žilno steno (npr. za venskimi zaklopkami)
• koagulacija s tvorbo fibrina
• separacija trombocitov

133. Konglutinacijski (beli) trombus

• aktivacija koagulacija s tvorbo fibrina
• konglutinacija
• separacija trombocitov
• najpogostejši v arterijskem delu cirkulacije

134. Definiraj

• embolija: prenos tuje snovi iz enega dela obtoka v drug del, kjer zamaši lumen – prekinitev krvnega obtoka

135. Arterijska embolija povzroči defekt v
136. ledvicah, vranici, CŽS, mezenteriju *
137. možganih *
138. pljučih
139. Najpogostejša embolija je
     1. trombembolija *
     2. maščobna embolija
     3. amnijska embolija
     4. zračna embolija
140. Faktorji, ki pospešujejo trombozo

• Wirchowov trias
• vnetje
• ateroskleroza
• povišan RR
• kajenje

138. Glavni dejavniki poškodb endotela pri trombogenezi

• ateroskleroza
• vnetja (flebitis, artritis)
• hipertenzija, kajenje, poškodbe

139. Parietalni trombus je

• prisoten v srcu

140. Vrste embolij po agregatnem stanju
     1. trdno: trombembolija
     2. tekoče: maščobna embolija, amnijska embolija
     3. plinasto: zračna embolija
141. Ishemija

• neustrezna oskrba tkiv s krvjo
• povzroča hipoksijo
• nezadostna oskrba tkiv s hranili
• nezadostna odstranitev škodljivih metabolitov

 

142. Vzroki ishemije

• srčno popuščanje – znižan minutni volumen – ishemija perifernih tkiv – periferna cianoza
• lokalni vzroki (ateroskleroza, tromboza, embolija, spazmi, vaskulitis)

143. Definiraj

• infarkt
  • omejena (lokalna) ishemična nekroza organa / tkiva
  • posledica nenadne popolne okluzije (zamašitve) arterij (99 %) ali venske drenaže

144. Anemični (beli) infarkt nastane v

• možganih
• miokardu
• ledvici
• vranici

145. Hemoragični (rdeči) infarkt nastane v

• črevesju
• pljučih

146. Kje se pojavi infarkt možganov?

• v predelu, kjer pride do okluzije arterije

147. Kje pride do možganske nekroze po možganskem infaktu?

• v predelu možganov, ki ni zadosti prekrvljen, pride do kolikvacijske nekroze
• v miokardu, ledvicah, vranici pride do koagulacijske nekroze

148. Definiraj

• edem
  • prekomerno kopičenje tekočin v medceličnem prostoru in telesnih votlinah
• zvišanje hidrostatskega tlaka (zvišan venski tlak)
• znižanje osmotskega tlaka plazme (hipoproteinemija)
• retenca natrija (in vode) v organizmu (odpoved ledvične funkcije, srčno popuščanje)
• oviran pretok limfe

149. Transudat pomeni
     1. več beljakovin
     2. manj globulina
     3. transudacija – retrogradni tlak *

• transudacija – filtracija tekočine v medcelični prosotr ali telesno votlino, vsebuje manj beljkovin, več globulinov in encime

150. Vzroki edema so
     1. znižan hidrostatski tlak
     2. zmanjšan osmotski tlak *
     3. moten limfni obtok *
151. Edem nastane zaradi
     1. znižanega koloidno-osmotskega tlaka *
     2. znižanega hidrostatskega tlaka krvne plazme
     3. proteinurije
     4. povišanega hidrostatskega tlaka v venah *
     5. retenca natrija *
     6. motnje limfne drenaže *
152. Definiraj

• anasarka: splošni edem
• ascites: nabiranje tekočine v trebušni votlini
• hydrocephalus internus: nabiranje tekočine v možganskih prekatih
• hydrocephalus externus: nabiranje tekočine v subarahnoidalnem prostoru
• hydropericardeum: nabiranje tekočine v osrčniku
• hydrothorax: nabiranje tekočine v prsni votlini
• pljučni edem: nabiranje tekočine v pljučnih mešičkih
• hydrocoelle: nabiranje tekočine med ovojnicami testisa

153. Pri možganskih edemih se tekočina nabira v

• možganskih votlinah
• med možganskimi ovojnicami
• v možganovini

154. Hydrocehalus internus je kopičenje tekočine v
     1. intermeningealnem prostoru
     2. možganovini
     3. možganskih prekatih *
155. Vrste infarktov:

• anemični (beli): minimalna krvavitev v infarcirano področje, nekroza sivobelkaste barve – miokard, možgani (nepravilna oblika), ledvice (trikotna oblika), vranica
• hemoragični (rdeči): kjer dvojni obtok, v nekrotični predel vdre kri iz okolnega ohranjenga dela – pljuča, črevesje

156. Usoda infarkta

• gangrena (hemoragični infarkt črevesja, gangrena stopala)
• organizacija – cikatrizacija (infarkt miokarda)
• utekočinjenje nekroze – tvorba psevdociste (možganski infakrt)

157. Navedi tri vrste eksudatov

• serozni
• fibrinozni
• kataralni
• hemoragični
• gnojni

158. Kaj je nabiranje vode v celici

• hidropična degeneracija
• vakuolarna degeneracija

159. Splošni edem je

• pri srčnem popuščanju, hipoproteinemiji

160. Definiraj

• ventje (inflammatio): kompleskna reakcija vitalnega vaskulariziranega tkiva na lokalno poškodbo

161. Akutno vnetje
     1. je večinoma eksudativno *
     2. se lahko povsem pozdravi *
     3. je večinoma produktivno (kronično, proliferativno)
162. Znaki ventja

• rubor – rdečina (aktivna hiperemija)
• calor – toplota (aktivna hiperemija)
• tumor – oteklina (eksudacija)
• dolor – bolečina
• functio laesa – moteno delovanje

163. Faze akutnga vnetja:
     1. vazodilatacija *
     2. eksudacija *
     3. fagocitoza *
     4. razvoj akutnega vnetja
164. Za akutno vnetje je značilno

• nevtrofilni granulociti
• levkociti
• monociti

165. Za akutno vnetje je značilno

• vazodilatacija in aktivna hiperemija
• eksudacija
• nevtrofilni granulociti
• faze akutnega vnetnega odziva
  • vazodilatacija
  • aktivna hiperemija
  • pvečana propustnost kapilarnih por
  • eksudacija tekočine in beljakovin v vnetišče
  • marginacija in emigracija nevtrofilcev, nato monocitov (makrofagov)
  • fagocitoza

166. Za kronično vnetje je značilno
     1. vazodilatacija in aktivna hiperemija
     2. eksudacija
     3. proliferacija *
167. Za kronično vnetje je značilno
     1. proliferacija tkiva *
     2. eksudacija
     3. alteracija
168. Kronično vnetje spremljajo
     1. makrofagi *
     2. nevtrofilni granulociti
     3. limfociti *
     4. plazmatke *
     5. eksudacija
169. Značilnosti kroničnega vnetja

• makrofagi, limfociti, plazmatke
• proliferacija tkiv
• ni odziva mikrocirkulacije, eksudacije
• ni nevtrofilcev

170. Alteracijsko (destrukcijsko) vnetje je
     1. psevdomembranozno *
     2. serozno
     3. kataralno
     4. ulcerozno *
     5. nekrozantno *
171. Definiraj

• destrukcijsko vnetje: alteracijsko vnetje
  • nekrotantno (akutni fulminantni virusni hepatitis z masivno nekrozo jeter)
  • ulcerozno (peptični ulkus želodca, dvanajstnika)
  • psevdomembranozno – psevdomembrana (davica, griža)

172. Eksudacijsko vnetje je

• serozno
• fibrinozno
• kataralno vnetje
• hemoragično vnetje
• gnojno (purulentno, supurativno) vnetje

[wp_ad_camp_1]

173. Za kataralno vnetje je značilno

• povečana tvorba sluzi
• respiratorna sluznica
• je eksudativno vnetje

174. V gnojnem vnetju se nahajajo

• piogene bakterije
• nekortični in vitalni granulociti

175. Gnojnemu vnetju drugače lahko rečemo še
     1. purulentno *
     2. supurativno *
     3. supurulentno
     4. kataralno
176. Definiraj

• absces (abscessus): lokalizirano gnojno vnetje v tkivih / organih (jetra, podkožje, možgani, pljuča), sestavina gnoja je tudi kolikvacijska nekroza
• empiem (empyema): gnojno vnetje telesnih votlin (prsna votlina) / votlih organov (žolčnik)
• flegmona (phlegmone): difuzno gnojno prežemanje tkiv (slepič, podkožje)

177. Za proliferacijsko vnetje je značilno
     1. kronični potek *
     2. obnova z regeneracijo
     3. v vnetišču je veliko mastocitov in makrofagov
178. Proliferacijsko (produktivno) vnetje je
     1. negranulacijsko kronično vnetje *
     2. tvorba granulacijskega tkiva *
     3. granulacijsko kronično vnetje *
179. Definiraj

• proliferantno vnetje: produktivno vnetje – kronično negranulomsko ali granulomsko vnetje
• limfadenitis: vnetje bezgavk
• balantitis: vnetje glavice penisa
• salpingitis: vnetje jajcevodov

180. V središču vnetja se nahajajo
     1. monociti (makrofagi) *
     2. levkociti
     3. nevtrofilni granulociti (mikrofagi) *
181. Celice TBC vnetja so
     1. granulacijske
     2. epiteloidne
     3. celice velikanke z več jedri
182. Kam spada katarlno vnetje (pospešeno izločanje sluzi)?

• med eksudativna vnetja

183. Sestavine gnoja

• piogene bakterija
• propadli granulociti
• nekrotične celice
• lavkociti
• beljakovine
• razpadle celice
• gosta, motna, belkasto-rumenkasta ali rumeno-zelena tekočina

184. Katarlno vnetje

• je povečana sekrecija sluzi respiratorne sluznice zgornjih dihal
• spada med eksudativna vnetja

185. Empiem je

• gnojno vnetje telesnih votlin ali votlih organov

186. Kaj je flegmona

• difuzno gnojno prežemanje tkiv

187. Granulacijsko tkivo nastane v

• vnetnih celicah
• v procesu organizacije
• tvorijo ga fibroblasti
• makroskopsko izgled divjega mesa

188. Pri katerem vnetju je povečano izločanje sluzi?

• pri kataralnem vnetju

189. Gnojnemu vnetju drugače lahko rečemo še

• purulentno, supurativno

190. Pasivna eksudacija (pri akutnem vnetju)

• povišan hidrostatski tlak v kapilarah vnetišča
• povišana permeabilnost kapilar
• filtracija tekočine z beljakovinami (albumini, fibrinogen) iz kapilar v ekstracelularni prostor – vnetni edem, pomen je redčenje oz. nevtralizacija toksinov in zamejitev vnetnega procesa (fibrin)

191. Granulomsko vnetje

• granulom
• skupek epiteloidnih celic (modificirani makrofagi)
• večjedrne velikanke
• periferno pas limfocitov
• z / brez centralne nekroze (kazeozna nekroza)
• TBC, lues, lepra, vnetna reakcija proti tujkom

192. Kakšno vnetje je davica

• psevdomembranozno – spada med alteracijska (destrukcijska)

193. Septikopiemija

• metastatsko širjenje gnojnega vnetja

194. Vrsta, način obnove je odvisen

• vsrte vnetne reakcije
• obsega nekroze, ki nastane med vnetjem
• delitvene sposobnosti poškodovanih celic v vnetišču

195. Značilnosti akutnega vnetja
     1. infiltracija tkiva
     2. eksudacija *
     3. proliferacija
196. Gnojna vnetja

• absces
• empiem
• flegmona

197. Labilne celice so
     1. jetrne celice
     2. želodčne celice
     3. prebavne celice
     4. celice limfatičnih organov *
198. Reparacija je

• po obsežnih nekrozah
• obnova odmrlih parenhimskih celic s tvorbo granulacijskega tkiva
• končna faza je brazgotina

199. Definiraj
200. biološka smrt: prava smrt, konec življenja osebnosti (organizma)
201. navidezna smrt: zmanjšanje dihanja in srčne akcije pod prag detekcije z navadnimi sredstvi
202. klinična smrt: prenehanje dihanja in srčne akcije (EKG), reverzibilno stanje (6 – 10 minut po prenehanju delovanja vitalnih funkcij)
203. sinkopa: prenehanje srčne akcije
204. Znaki smrti so

• synocopa: prenehanje srčne akcije
• asphyxia: prenehanje dihanja
• areflexia: ugasla živčna vzdražnost
• coma: globoka nezavest
• mrliški videz: bledica kože in sluznic, upadlost obarza

201. Znaki smrti so
202. globoka nezavest (koma) *
203. bledica kože, sluznic (mrliški videz) *
204. kurja polt (cutis anserina) – okorelost
205. Znaki smrti so
206. mrliške lise
207. purtifikacija
208. nobena od navedenih *
209. Zgodnje mrliške spremembe so
210. sušenje trupla (exicatio) *
211. mumifikacija
212. mrliške lise (livores mortis) *
213. Zgodnje mrliške spremembe

• algor mortis: ohladitev trupla
• livores mortis: mrliške lise
• rigor mortis: mrliška okorelost
• exicatio: sušenje trupla

205. Kasne mrliške spremembe so

• putrefactio: gnitje
• maceratio: razpadanje trupla
• mumifikacija: izsušeno balzamirano truplo
• saponifikacija podkožnega maščevja (tvorba mrliškega voska)
• trohnenje

206. Ohlajanje trupla je pospešeno
207. pri mršavem truplu *
208. pri rejenem truplu
209. pri zvišani temperaturi okolja
210. Ohlajevanje trupla je odvisno od
211. ustrezne temperature *
212. telesne teže *
213. ničesar od naštetega
214. Definiraj
215. ohladitev: zgodnja mrliška sprememba, izenačitev temperature trupla s temperatro okolja (pri 20° C 1° C na uro), hitrost ohlajanja je odvisna od tzemeprature okolja in telesne teže
216. sekundarna mrliška ohlapnost: zgodnja mrliška sprememba, razvije se po 24 urah, po descendentnem tipu
217. Mrliška okorelost nastane čez
218. 2 – 4 ure *
219. 4 – 6 ur
220. 2 – 6 ur
221. Kataleptična okorelost nastane
222. po 24 urah
223. takoj po smrti *
224. 2 – 4 ure po smrti
225. Cutis anserina (kurja polt) je
226. zgodnja mrliška sprememba *
227. posebna oblika okorelosti z okorevanjem glavnih mišic
228. Kasne mrliške spremembe
229. gnitje (putrefactio) *
230. sušenje trupla (exicatio)
231. zmehčanje trupla (maceratio) *
232. mrliške lise (livores mortis)
233. izsušeno balzamirano truplo (mumificatio) *
234. tvorba mrliškega voska (saponificatio) *
235. trohnenje *
236. Definiraj

• maceracija
  • razpadanje trupla brez sodelovanja saprofitnih bakterij
  • truplo ploda, ki je odmrl v maternici (12 – 24 ur po intrauterini smrti)
  • luščenje povrhnjice v zaplatah, umazano rdečkasta koža, razrahljani sklepi, razmehčani parenhimski organi

214. Reverzibilne smrti:

• klinična smrt
• navidezna smrt

215. Znaki klinične smrti

• prenehanje dihanja
• prenehanje srčne akcije

216. mrliške lise se pojavljajo

• po 1 – 2 urah
• navadno na spodnji strani trupla
• so sivo-modre ali sivo-vijolične barve
• nastanejo po prenehanju delovanja srca in s tem cirkulacije

217. Ohlajanje trupla pri 20° C

• 1°C na uro

218. Vezava Ag in IgE (tip I) nastane pri
219. zavrnitveni reakciji presdka
220. čebeljem piku (anafilaktični šok) *
221. nobenem od navedenih
222. Definiraj

• vezava Ag z At: tip III preobčutljivostne reakcije, tvorba kompleksa – aktivacija komplementa (kemotaksa) – kopičenje levkocitov – sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov – okvara tkiva (nekroza)

220. Definiraj
221. izotransplantat: transplantat od genetsko enakega dvojčka, ni zavrnitvene reakcije
222. altrotransplantat: transplantat od genetsko različnega dajalca iste vrste
223. avtotransplantat: presaditev tkiva z enega dela telsa na drug del telesa pri isti osebi
224. ksenotransplantat: transplantat od dajalca druge vrste
225. Klinična slika zavrnitvenih reakcij

• hiperakutna – nekaj minut
• akutna – dnevi, meseci
• kronična – več mesecev, let

222. Problemi transplantacije

• zavrnitvena reakcija
• imunsko neskladje
• mehanizem celične in humoralne imunosti

223. Bolezni preobčutljovosti

• tip I mehanizem
  • vezava antigena (alergena) z IgE (reaginom)
  • sproščanje vazokativnih snovi (npr. histamin) – vpliv na žile (hiperemija, edem), vpliv na galdko muskulaturo (sapzmi)
  • lokalizirana reakcija: akutni deramtitis (ekcem kože), seneni nahod, bronhialna astma
  • sistemska reakcija: anafilaktični šok (npr. pri penicilinu, čebeljem piku)
• tip II mehanizem
  • vezava protiteles IgG in IgM na antigene (npr. krvnih) celic
  • povečana občutljivost celic na fagocitozo (opsonizacija) – fagocitoza; razpad (lysis) celic zaradi delovanja aktiviranega komplementa
  • transfuzijske reakcije: reakcija med antigeni eritrocitov nekompatibilnega dajalca in protiteles v serumu prejemnika
  • erythroblastosis fetalis: antigensko neskladje med materjo in plodom, IgG, ki prehajajo preko placente uničujejo plodove ertitrocite
• tip III mehanizem
  • tvorba kopleksa v antigen – protitelo
  • aktivacija komplementa (kemotaksa) – kopičenje levkocitov – sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov – okvara tkiva (nekroza)
  • lokalna okvara: na mestu vdora antigenov v telo (najpogosteje koža) – t.i. Arthusova reakcija
  • sistemska reakcija: serumska bolezen, je rezultat tujega seruma (npr. konjskega antitetaničnega seruma)
• tip IV mehanizem
  • aktivacija celične imunosti (T-limfociti)
  • reakcija zapoznele preobčutljivosti s sekrecijo limfokinov – aktivacija makrofagov (in / ali) direktno citolitično delovanje T-limfocitov – okvara tkiva
  • imunske rekacije na intracelularne mikroorganizme (mikobakterije TBC, virusi, glivice, protoza)
  • reakcije zavrnitve presadka
  • imunske rekacije proti tumorejm

224. Bolezni preobčutljivosti so

• transfuzijske rekacije
• anafilaktični šok

225. Katere so alergične rekacije, ki spadaja v tip I?

• seneni nahod
• akutni dermatitis
• bronhialna astma
• anafilaktični šok

226. Zavrnitvene rekacije vzbujata

• ksenotransplantat: presadek dajalca druge vrtse
• alterotransplantat: presadek genetsko različnega dajalca iste vrste

227. Bolezni slabše imunosti

• prirojene: hipoplazija priželjca (Di Georgijev sindrom) – okvara celične imunosti
• pridobljene: huda podhranjenost, hude infekcije, maligni limfomi (Hdginova bolezen) – tumorji imunskega sistema, sladkorna bolezen, imunosupresivna sredstva, infekcija s HIV

228. AIDS

• infekcija T 4-limfocitov s HIV
• prizadeta je celična imunost
• posledice: oportunistične infekcije (pljuča, možgani, prebavila, drugi organi – gljivice, mikobakterije, citomegalovirusi, toksoplazmoza, pneumocystis carinii), Kaposi-jev sindrom kože (kasneje razširi na bezgavke, prebavila), maligni limfomi v možganih

229. Vezava Ag z At

• aktivacija komplementa
• kopičenje levkocitov
• sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov
• nekroza

230. Vezava Ag z reaginom

• sproščanje vazoaktivnih aminov (npr. histamin)
• vpliv na žile (hiperemija, edem), vpliv na gladko muskulaturo (spazmi)

231. Bolezni, ki so posledica staranja, so

• siva mrena
• motnje sluha
• osteoporoza
• hiperplazija prostate

232. Bolezni, ki so pogostejše v starosti, so

• ateroskleroza (srčni, možganski infarkt)
• hipertenzija
• sladkorna bolezen
• rak dojke, kože, širokega črevesja
• plazmocitom (rak kostnega mozga)

233. Mutacije se lahko pojavijo med

• tvorbo spolnih celic (gamet) – gametogenezo
• v zgodnji zigoti (oplojeno jajčece)
• v celicah postnatalnega obdobja (somatske reakcije – npr. mongoloizem, maligna transformacija)

234. Translokacija je
235. da se del kromosoma prilepi na drug kromosom *
236. delitev kromosoma
237. da odpade del kromosoma
238. Vrsta, način obnove je odvisen od

• vrste vnetne rekacije
• obsega nekroze, ki je nastala med vnetjem
• delitvene sposobnosti poškodovanih celic v vnetišču

236. Zakaj nastanejo prirojene anomalije?

• kromosomske anomalije (sprememba števila kromosomov, sprememba strukture / oblike kromosomov)
• mutacije posameznih genov velike izraznosti (ekspresivnosti)
• interakcija dejavnikov okolja z dejavniki poligenske dednosti
• niso vedno genetsko pogojene (npr. prirojeni sifilis)

237. Letalna / sebletalna okvara celice

• letalna: akutna okvara, okvara vitalnih celičnih struktur (mitohondriji, citoplazmatska membrana), sestavljena rekacija, praviloma ireverzibilna okvara – smrt celice
• subletalna: kronična okvara, okvara manj pomembnih celičnih struktur (endoplazmatski etikulum, lizosomi) – življenje celice praviloma ni ogroženo, enostavna rekacija, praviloma revirzibilna okvara (lahko preide v ireverzibilno), hipofunkcija / disfunkcija, vključuje različne degeneracije

238. Kdaj lahko nastopi somatska mutacija?

• v celici postnatalnega obdobja

239. Kaj vpliva na spremembo celice?

• narava, intenzivnost, trajanje delovanja patogenih vplivov
• celice same (genetsko določena odpornost / občutljivost, neustrezna oskrba s kisikom, hranili, vitamini, minerali, prehodno stanje celic)

240. Kakša bolezen je sifilis?

• lahko prirojena, kongenitalna zaradi okužbe matere med nosečnostjo

241. Hipoksija
242. znižan pO₂ v celicah *
243. zvišan pO₂ v zraku
244. vdor Na in vode v celico
245. Definiraj

• višinska bolezen
  • hipoksija CŽS
  • slabost, bruhanje
  • psihične motnje

243. Za višinsko bolezen je značilno
244. motena oskrba tkiv s krvjo
245. hipoksija CŽS *
246. nizek atmosferski tlak
247. Pri kesonski bolezni nastajajo v cirkulaciji mehurčki
248. ogljikovega dioksida
249. kiska
250. dušika *
251. Indirektna mehanična poškodba je

• višinska bolezen
• kesonska (potapljaška) bolezen
• vibracijska bolezene (posledica vsiljenih nihanj pnevmatskih orodij – okvara sklepov, kosti)

246. Poškodbo srca povzroči
247. nizko frekvenčni tok *
248. srednje frkevnčni tok
249. visoko frekvenčni tok

 

247. Dedne spremembe povzročajo
248. infrardeči žarki
249. UV žarki
250. rtg sevanje *
251. ionizirajoči žarki *
252. Zgodnji učinki radiacije obsegajo
253. homopoetski sindrom *
254. genetske defekte
255. pojav sekundarnih tumorjev
256. Zgodnji učinki radiacijeobsegajo

• homopoetski sindrom: limfopenija, levkopenija – infekcije (smrt v 50 % primerov) trombopenija – krvavitve
• gastrointestinalni sindrom: slabost, bruhanje, driska – hipovelmični šok; sepsa (smrt v 3 – 4 dneh)
• cerebralni sindrom: apatija, zaspanost, krči, koma, smrt (v vseh primerih v nekaj urah)

250. Kasni učinki radiacije obsegajo

• genetski defekt (zaradi mutacij)
• zvišana incidenca malignih tumorjev po obdobju latence več let

251. Infrardeči žarki imajo

• toplotni efekt
• površinski efekt
• ne ionizirajo

252. Ionizirajoči učinki na celice

• onkogenost
• mutagenost
• okvara celic

253. Na ionizirajoče žarke občutljiva tkiva so
254. muskulatura
255. krvotvorni kostni mozeg *
256. spolne žleze (gonade) *
257. Ionizirajoči žarki
258. povzročajo raka *
259. povzročajo genetske spremembe *
260. imajo globinski toplotni efekt
261. so mutageni *
262. so onkogeni *
263. povzročajo okvaro celic *
264. Definiraj
265. endogena zastrupitev: zaradi snovi, ki se normalno tvorijo v organizmu med normalno presnovo v prebitku oz. se ne morejo izločiti
266. eksogena zastrupitev: zardi strupov iz okolja skozi prebavila, dihala, kožo (absorpcija) in z vbrizagavnjem
267. Katere celice so labilne?

• celice limfatičnih organov
• celice glede na delitveno sposobnost
  • labilne clice: ohranjena delitvena sposobnost (epitelij / epidermis, matične celice hemopoeze, celice limfatičnega tkiva)
  • stabilne celice: delitvena sposobnost se pojavi le v patoloških pogojih, daljša življenjska doba – lahko vse življenje (jetra, pankreas, žleze z notranjim izločanjem, tubulne celice ledvic, celice opornin, endotelijske celice)
  • permanentne celice: delitvena sposobnost v postnatalnem obdobju ni izražena (nevroni (ne aksoni), mišične celice, zrele krvne celice – npr. granulociti)

257. Pri hipoksiji je značilno

• redukcija / zastoj celičnega dihanja
• znižana sinteza ATP
  • okvara pumpe za Na
  • zvišana koncentracija Na v celicah
  • vdor vode v celico
• anaerobna glikoliza
  • zvišana sinteza mlečne kisline
  • povišan pH
• znižana sinteza beljakovin
  • kopičenje maščob v celici
• neobnovljiv zastoj celičnega dihanja
  • avtoliza (aktivacija celičnih hidrolaz)
  • precipitacija celičnih beljakovin (nizek pH)

258. Višinska bolezen

• nad 4000 m zaradi nizkega atmosferskega pritiska
• pride do hipoksije CŽS (slabost, bruhanje, psihične motnje)
• adaptacija: pospešena eritropoeza – zvišana oksiformna kapaciteta krvi

259. Klinična slika ponazarja

• naravo strukturnih sprememb
• njihovo distribucijo po organizmu

260. Endogeni toksični dejavniki

 

261. Eksogeni toksični dejavniki

• zdravila
• estrogeni (kot zdravilo)
• oralni kontracipiensi
• citostatiki
• antibiotiki
• druge kemične snovi (etanol, metanol, svinec, ogljikov monoksid, mamila, strupene gobe, insekticidi)

262. Kdaj nastane primarna, kdaj sekundrana dehidracija?

• primarna
  • pomanjkanje vode v oklju
  • motnje požiranja
  • duševne motnje
  • koma
  • ekstremno potenje
  • posledice: žeja, oligurija, psihične motnje, smrt (7 – 10 dan)
• sekundarna
  • pomanjkanje, izguba Na
  • huda driska, ekstremno bruhanje
  • posledice: znižan osmotski tlak tekočine v medceličnem prostoru – hemokoncentracija – smrt v hipovelmičnem šoku

 

263. Kombinacija primarne in sekundarne dehidracije

• pomanjkanje, izguba vode in Na

264. Pri hipoksiji je

• znižan O₂ v celici

265. Kateri žarki delujejo površinsko in kateri globinsko

• površinsko: infrardeči žraki (površinski toplotni efekt)
• globinsko: mikrovalovi in ultra krtaki valovi (globinski toplotni efekt)

266. Katera je druga stopnja opekline

• eskudacija (combustionis bullosa)
• stopnje opeklin
  • stopnja: vazodiltacija (c. erythematosa)
  • stopnja: eksudacija (c. bullosa)
  • stopnja: nekroza (c. eschoriotica)
  • stopnja: zoglenitev (carbonificatio)

267. Značilnosti labilnih celic

• imajo ohranjeno delitveno sposobnost v postanatelnem obdobju (epitelij, epidermis, matične hemopoetske celice, celice limfatičnega tkiva)

268. Klinična slika je odsev

• spremembe narave v organizmu
• distribucija sprememb v organih

269. Eozinofilija je
270. sprememba citoplazem
271. okvara jedra pri nekrozi
272. povečanje števila eozinofilcev (nad 4 %) *
273. Parenhimatozna degeneracija (jetra, ledvica, srce)

• kopičenje maščob v parenhimskih celicah
• hipoksija – okvara Na črpalke – vdor Na in nato vode v celico (hidropična degeneracija)

271. Odpornost tkiv na ionizirajoče sevanje

• premosorazmerna njihovi mitotski aktivnosti
• obratnosorazmerna stopnji njihove specializacije

272. Kopičenje beljakovin v jetrih

• amiloidoza – pri jetrih (vranici, ledvicah) sekundarna bolezen (primarna pri srcu, jeziku, koži)
• skupina bolezni različne patogeneze z ekstracelularnim kopičenjem hialni podobne snovi značilne kemijske sestave

273. Oboleli za AIDS-om pogosto zbolijo za

• Kaposi-jevim sindromom kože
• malignim limfomom v možganih
• oportunističnimi infekcijami

274. Splošne, sistemske atrofije – vrste

• inanicija: skrajna mršavost zaradi kroničnega stradanja
• cahexia: skrajna mršavost zaradi kronične bolezni
• senilna atrofija: starostna

275. Avtoimunske bolezni

• upad tolerance imunskega sistema

276. Hondrom

• benigna novotvorba hrustančnega tkiva
• mezenhimska novotvorba (opornine)
• (maligna novotvorba – hondrosarkom)

277. Permanentne celice

• delitvena sposobnost v postnatalnem obdobju ni izražena
• nevroni, mišične celice, zrele krvne celice
• nizka radiosenzibilnost

278. Kaj je nezadostna oskrba tkiv z O₂?

• hipoksija

279. Oksiformna kapaciteta krvi se zniža zaradi

• zastrupitve s CO
• anemije

280. Nabiranje vode v celici je
281. hidropična degeneracija *
282. vakuolarna degeneracija *
283. edem
284. Kaj je izguba dela kromosoma?

• delecija

282. Kaj je stroma?

• vezivo, žile, vlakna
• parenhim oskrbuje s krvjo
• je ogrodje parenhima