31 vprašanj in odgovorov – infekcijske bolezni

1.Razmerje med mikroorganizmom in gostiteljem: od kontaminacije do okužbe

• Kontaminacija: prehodno onesnaženje z mikroorganizmi
• Kolonizacija: mikroorganizmi se na površini telesa razmnožujejo, a ne povzročajo težav
• Subklinična infekcija: mikroorganizem prizadene gostitelja, sprožijo se obrambni mehanizmi, a gostitelj skoraj nima težav
• Klinična infekcija (infekcijska bolezen): mikroorganizem povzroči bolezen

2. Normalna bakterijska flora na različnih anatomskih mestih

• Ustna votlina: aerobni ina anerobni grampozitivni mikroorganizmi, spirohete, fuzobakterije
• Prebavna cev: od dvanajstnika naprej: anerobi (pretežno gramnegativni) aerobni gramnegativni bacili,
eneterokoki, kvasovke
• Rodila: laktobacili, bifidobakterije, gramnegativni bacili
• Koža: stafilokoki, difteroidi, propionibakterije

3. Kdaj govorimo o izkustvenem in kdaj o usmerjenem antibiotičnem zdravljenju

O usmerjenem zdravljenju govorimo, kadar je znan povzročitelj (bakterija osamljena
iz klinično pomembne kužnine:sterilne kužnine: kri, likvor, punktati telesnih votlin, izkašljaj; seč: kvantitativna urinokultura po Sanfordu; brisi.
O izkustvenem-empiričnem zdravljenju govorimo kadar povzročitelj ni znan, pač pa nanj sklepamo po
podatkih iz slovstva, izkušenj, epidemioloških podatkih, nacionalnih podatkih o občutljivosti ali po podatkih o občutljivosti v določenem okolju (geografsko, bolniški oddelek).

4.Zakaj moramo paziti na pravilne dozirne intervale antibiotikov

Antibiotik je treba jemati dosledno, tako kot je predpisal zdravnik, zaradi preprostega razloga: bakterije bo premagal le, če ga bo dovolj in če bo deloval dovolj dolgo. Bolj ko čas mineva, bolj se zaradi izločanja iz telesa koncentracija zmanjšuje. Vendar se nikoli ne sme zmanjšati pod t. i. terapevtsko koncentracijo (to je tisto, ki je še dovolj velika, da uničuje bakterije), saj se bodo sicer bakterije, ki še niso uničene (in to so tiste bolj odporne!), v tem času znova razmnožile.

5.Nevarnost alergičnih reakcij

Znano je tudi, da lahko antibiotiki pri nekaterih ljudeh sprožijo alergično reakcijo, ki lahko vodi tudi v anafilaksijo, kar je življensko nevarno. Možna je alergija z betalaktamski antibiotiki, penicilini 5% s cefalosporini, penicilini 25% s karbapenemi. Bolniki s citotoksično reakcijo lahko dobijo kratkotrajno terapijo, bolniki z makulopapuloznim izpuščajem (ne koprivnico!) po cca 7-10 dneh lahko z zdravljenjem nadaljujejo.
Pri alergijah na sulfonamidne kemoterapevtike so možne hude kožne reakcije (sindrom Stevens Johnson),
citopenije; zdravilo takoj ukinemo.

6.Kaj vpliva na sodelovanje bolnika?

Na sodelovanje bolnika vpliva število odmerkov, trajanje zdravljenja, stranski učinki,
hospitalizacija, parenteralno zdravljenje, prijazen odnos zdravnika.

7. Kako je s predpisovanje antibiotikov pri otrocih, kako pri nosečnicah

Predpisovanje antibiotikov pri otrocih: drugačni odmerki, ne le preračunavanje odraslih odmerkov glede na težo, drugačen Vd (nezreli organi presnove, izločanja; novorojenčki bilirubin vezan na albumin – izpodrivanje – “kernikterus”); tetraciklini, kinoloni
Nosečnice: farmakokinetika: Vd; vpliv na plod: kategorije A, B, C D, X; …izločanje v mleku

8. Vloga medicinske sestre pri smotrni rabi antibiotikov

• Priprava protimikrobnih zdravil (pogosto pri nas nimamo farmacevtov)
• Pozornost pri odmerjanju
• Opazovanje bolnika in morebitnih neželenih stranskih učinkov
• Sodelovanje pri smotrni rabi antibiotikov: opozarjanje na součinkovanja, opozarjanje na možen prehod na peroralno zdravljenja, opozarjanje na ukinitev antibiotičnega zdravljenja…

9. Kako izgleda akutna virusna okužba dihal in kako jo zdravimo
Prisotni znaki pritzadetosti nosu (nahod, kihanje), obnosnih votlin, žrela( pekoče in praskajoče bolečine v žrelu, spodnjih dihal (suh kašelj), nobeden v ospredju), lahko tudi povišana temperatura.
Zdravljenje je simptomatsko, pomemben je počitek. VIRUSNE BOLEZNI = NE ANTIBIOTIKOV!

10. Kako izgleda bolnik z angino

Nenaden začetek bolezni z visoko vročino in mrzlico, glavobol, bolečine pri požiranju, žrelo močno rdeče, nebnici pordeli, gnojne obloga na nebnicah, povečane in boleče vratne bezgavke.

11. Kdaj moramo bolnika s pljučnico takoj napotiti v bolnišnico
• C = consciousness (zavest)
• Urea = sečnina)
• R = respiratory rate (frekvenca dihanja) > 30
• B = blood pressure (krvni-arterijski tlak) < 90 mm Hg
• A= age > 65 y (starost > 65 let)

12. Najpogostejši povzročitelji pljučnic

• Streptococcus pneumoniae
• Haemophilus influenzae
• Klebsiella pneumonia
• Mycoplasma pneumoniae (mladina)
• Chlamydophila pneumoniae
• Legionella pneumophila
• virusi (respiratorni sincicijski virus, virusi influence, citomegalovirus, herpes virusi.)

13. Pri katerih bolnikih se razvije KOPB

KOPB se največkrat razvije zaradi: kajenja, onesnaženega zraka, okužb dihal.

14. Kdaj lahko pljučnico zdravimo s peroralnimi antibiotiki

Kadar bolnika zdravimo ambulantno in nima pridruženih bolezni ter je CRB stopnja 1 ali 2.

15. Povzročitelji okužb sečil

Večino okužb sečil povzroča Escherichia coli.

16. Klinična slika okužbe spodnjih in zgornjih sečil

Spodnja sečila (mehur): Pogosto odvajanje majhnih količin urina (polakisurija), pekoče mikcije (dizurija), bolečina nad sramnico (suprapubična bolečina)
Zgornja sečila (vnetja ledvičnih čašic-pielonefritis):mrzlica, vročina, navzea, bruhanje, lahko pekoče pogosto in pekoče odvajanje urina (dizurične težave), bolečina ledveno (spontano, ob ledvenem poklepu, ob bimanualni palpaciji).

17. Okužbe pri bolnikih s trajnim urinskim katetrom

– 3% tveganje za razvoj okužbe/dan kateterizacije (po 1 mesecu skoraj vsi okuženi)
– okužbe sečil predstavljajo > 40% bolnišničnih okužb, večina jih je povezanih s kateterizacijo
– okužba se prenaša z bolnika na bolnika “s pomočjo” osebja
– Kateter se prekrije z biofilmom, polnim bakterij
– Zdravimo le klinično očitne zagone okužbe!

18. Kdaj pri zamejenih okužbah kože zadošča kirurško zdravljenje = drenaža in kdaj je treba dodati
antibiotik

Antibiotike damo, kadar gre za: oslabela imunost, sladkorni bolniki, širjenje v okolico, sum na bakteriemijo, bolnik z vsadki

19. Kako obravnavamo okužbo diabetičnega stopala

• Zdravimo samo vnete rane
• Antibiotično zdravljenje brez kirurške oskrbe ne zadošča
• Trajanje zdravljenja odvisno od resnosti vnetja in prizadetosti kosti

20. Kakšen diagnostični pomen imajo bakterije, ki jih dokažemo z brisi?

Če bakterije dokažemo z brisi , lahko usmerjeno zdravimo, saj je znan povzročitelj.

21.Kaj pomeni, če na rani najdemo bakterije

Dejstvo je, da ni sterilne, kronične rane, in da so v vsaki kronični rani nekateri mikroorganizmi. Mikrobiološki dokaz za obstoj mikroorganizmov v kronični rani ni samodejno enakovredna okužbe. Odvisnost števila mikroorganizmov in odzivnost imunskega odziva šele opredeli več kategorij mikrobiološkega stanja rane: kontaminacija, kolonizacija, subklinična infekcija, kliničnainfekcija.

22. Povzročitelji različnih oblik okužb spolovil: razjede, mehurčki, ki jih najdemo pri nas
Herpes simplex tip 2, Treponema pallidum, HIV

23. Katere spolno prenosljive okužbe se pogosto prenašajo skupaj in jih moramo vedno zdraviti
sočasno

Pri okužbi z gonorejo in klamidijo se praviloma zdravita z antibiotikom oba partnerja.

24. Kako se prenaša HIV

Običajno pride do okužbe preko sluznice s spolnim stikom ˝per rectum˝ali ˝per vaginam˝. Do okužbe lahko pride tudi z okuženo krvjo in krvnimi pripravki (okužene igle, prenos z okužene matere na otroka, transfuzija okužene krvi in krvnih pripravkov) ter z materinim mlekom pri dojenju.

23. Kako prenos preprečujemo
Zanesljiva zaščita je dosledna in pravilna uporaba kondoma.

25. Kako izgleda klinična slika primarne (začetne) okužbe s HIV

Simptomi se običajno pojavijo približno 3 tedne po okužbi. Najpogosteje gre za infekcijski mononukleozi ali gripi podobno bolezen. Pri bolnikih ugotavljamo povišano telesno temperaturo, nočno znojenje, utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol, hujšanje, slabost, drisko, vnetje žrela, povečane podkožne bezgavke, povečano vranico in jetra. Lahko je prisotno vnetje žrela s povečanima nebnicama, ki sta lahko prekriti z oblogami, lahko so prisotni znaki ustne kandidoze. Makulopapulozen izpuščaj se pojavi pri 40 do 80 odstotkih bolnikov, redkeje pa je izpuščaj vezikularen ali urtikarialen. Pojavijo se lahko tudi sluznične razjede. Akutni sindrom HIV traja 1-3 tedne.

26.Najpogostejše oportunistične okužbe pri bolnikih s HIV

• pljučnice (Pneumocystis jirovecii pneumonia, Staphilococcus aureus)
• TBC (Mycobacterium tuberculosis)
• Sepsa (Staphilococcus aureus)
• okužba črevesja, možganov Salmonella sp.)
• okužbe različnih organov (jeter)
• Hepatitis B, C (HBV,HCV)
• okužba kože, sluznice, možganov z virusem Herpes simplex 1,2
• Kaposijev sarkom (herpes virus 8)

27. Kaj mora o HIV vedeti medicinska sestra, kakšna je njena vloga

Ljudi je treba seznanjati o načinu okužbe s HIV. Svetujemo spolne odnose z enim partnerjem. Pravilna uporaba kondomov močno zmanjša možnost okužbe. Pregledana mora biti vsa kri krvodajalcev. Uživalcem drog nudimo brezplačne igle. V zdravstvu upoštevamo ukrepe za preprečevanje prenosa okužb s krvjo in izločki.

28. Okužbe pri imunsko oslabelih, ki prejemajo kortikosteroide

Okužbe pri bolnikih, ki prejemajo kortikosteroide so predvsem posledica okvare celične imunosti.

29. Katere okužbe so pogoste pri nevtropeničnih

aspergiloza, motnje fagocitoze, okužbe po presaditvi čvrstih organov
(v ospredju motnja celične imunosti zaradi imunosupresivnega zdravljenja)

30. Najpomembneje odporne bakterije

• MRSA (proti Meticilinu odporen Staphilococcus aureus)
• EBSL (enterobakterije, ki izločajo beta laktamaze razširjenega spektra)
• VRE(enterokok, odporen proti Vankomicinu)

31. Svežnji ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb

• higiena rok
• izolacija bolnikov
• pravilno razkuževanje in dekontaminacija instrumentov, pripomočkov in opreme
• pravilna uporaba antibiotikov
• izobraževanje zdravstvenih delavcev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja