Rezultati iskanja :

oktober 5th, 2016

Pljučna embolija

Pljučna embolija (PE) je zapora pljučne arterije, ki je najpogosteje povzročijo strdki. Ti v 95% primerov nastanejo zaradi trombusa ki po krvi potujejo iz globokih ven spodnjih okončin in male medenice. Strdek se zagozdi v križišču ven pljučne arterije ali tam, kjer se premer žile zmanjšata na velikost premera strdka ter delno ali popolno zamaši pljučno arterijo in krvi prepreči pot v pljuča. To povzroči različne bolezenske spremembe, ki ji opazujemo na dihalih in obtočilih. Pljučna embolija (PE) je pogosto stanje in predstavlja tretji najpogostejši vzrok akutnih kardiovaskularnih stanj (za miokardnim infarktom in možgansko kapjo).

Ocenjena incidenca pljučne embolije v ZDA je 65/100.000, kar bi v Sloveniji ustrezalo 1300 primerov letno. Gre za zelo resno stanje. Že pravilno diagnosticirana in zdravljena pljučna embolije ima smrtnost približno 1/12, nediagnosticirana in nezdravljena PE pa ima cca 1/3 smrtnost. Resne so tudi kronične posledice – razvoj pljučne hipertenzije. Ker so simptomi in znaki pljučne embolije nespecifični, je postavitev diagnoze težka. PE je pogosti spregledana, predvsem pri slabo pokretnih ali hospitaliziranih bolnikih in pri bolnikih z več boleznimi. Po drugi strani pa je pogosto tudi dejstvo, da klinični sum na pljučno embolijo po diagnostiki ni potrjen in je vzrok bolnikovih težav drugo bolezensko stanje.

Najpogostejši vzrok PE je globoka venska tromboza (GVT). UZ srca ima mesto pri sumu na obsežno pljučno embolijo, posebej v urgentnih enotah in enotah intenzivne terapije. Klasična pljučna angiografija, ki je bila včasih zlati standard postavitve diagnoze PE, se danes uporablja le v primeru interventne terapije PE – za aspiracijo / fragmentacijo strdkov v primeru centralne – masivne pljučne embolije ob kontraindikaciji za trombolizo.

Preberi več… »

februar 1st, 2017

Zdravstvena nega bolnika s hemoptizami

Hemoptiza pomeni izkašljevanje krvavega izpljunka ali krvi, ki izvira iz dihal. Ko bolnik izkašlja v 24-ih urah več kot 600 mL krvi, (ki v kozarcu koagulira), to stanje imenujemo masivna hemoptiza ali hemoptoe. Po nekaterih avtorjih je izkašljevanje več kot 100 mL krvi v 24-ih urah lahko življenje ogrožajoče stanje, ker napoveduje možnost še večje krvavitve.

Izkašljana kri iz dihal je svetlo rdeče barve, alkalna, penast in ni koagulirana. Moramo jo ločiti od epistakse in hematemeze. Epistaksa je krvavitev iz nosu, kjer lahko kri zateka v žrelo, bolnika draži na kašelj, zato zakašlja in izpljune kri. Hematemeza pa je bruhanje krvi iz želodca, ta kri pa je temno rjave barve, kisla, ni penasta in večinoma koagulirana. Za ločevanje krvavitev iz dihal in prebavnega trakta si lahko pomagamo z določitvijo pH krvi. Hemoptiza je pomemben simptom, ki se pojavlja zlasti pri boleznih dihal, kjer gre lahko le za blažja vnetja ali pa gre za nevarne bolezni, kot je npr. pljučni rak. Zato je potrebno vsakega bolnika s hemoptizo natančno preiskati, da odkrijemo vzrok krvavitve in da ustrezno zdravimo. (Vidjak, Novačić 2009)

Preberi več… »

januar 29th, 2017

Zapiski za diagnostično terapevtske posege

MEHANSKA VENTILACIJA

Indikacije: zastoj dihanja, refrektorna hipoksija, hiperkapnija z respiracijsko acidozo, znaki utrujenosti dihalnih mišic, respiracijska insuficienca z motnjami zavesti tahi- ali bradipnea, hipotenzijo

Cilji:omogočanje vzdrževanja življenja in pridobitev časa za obvladovanje stanja, ki je zahtevala MV, zmanjšanje dihalnega dela, izboljšanje oksigenacijo (zasičenost krvi s Hb vsaj 90 %) in izboljšanje ventilacije (pH krvi normalen).

 

  • prsni koš je ventilator z negativnim tlakom. Ventilacija s pozitivnim tlakom. Skrčenje diafragme povzroči negativen transtorakalni tlak, odprtje glotisa in vdor zraka v pljuča. Izdih je pasiven, omogoča ga elastičnost prsnega koša in pljuč
  • aplikacija pozitivnega tlaka preko endotrahealni tubus (invazivna MV) ali obrazne maske (neinvazivna MV) – tok zraka v pljuča, dokler ventilator ne konča vdiha. Padec tlaka v dihalnih poteh, zaradi elastičnosti pljuč omogoči pasiven izdih
  • MV ne zdravi osnovne bolezni

 

DIHALNA STISKA: nastane, ko respiratorni sistem ne more več zagotoviti ustrezne oksigenacije arterijske krvi ali ne more več vzdrževati normalnega tlaka ogljikovega dioksida. Življ.ogrožujoče stanje, preskrba s kisikom nezadostna.

 

Preberi več… »

januar 29th, 2017

Proteini

Osnovni gradbeni elementi proteinov so aminokisline, te se povezujejo v peptide, ti pa v makromolekularne strukture, ki jih imenujemo proteini.

  • AMINOKISLINE – organske molekule s karboksilno in amino skupino
  • PEPTIDI – več AK povezanih z amidno vezjo
  • PROTEINI – polimeri iz različnih L – AK

 

KEMIJSKE ZNAČILNOSTI AK

  • dipolarna ionska oblika (pri pH = 7,4)
  • stereoizometrija (L, D sučne )
  • karboksilna skupina (pKa = 2,3)
  • aminska skupina (pKa = 9,7)

 

STRANSKA VERIGA  AK in njen vpliv na lastnosti AK

Določa:

  • velikost
  • polarnost
  • naboj
  • kemijsko reaktivnost

Preberi več… »

avgust 2nd, 2016

Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo

Staranje prebivalstva je povezano z večjo pojavnostjo kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih in z večjim tveganjem za trombembolitične dogodke (Jošt et. al, 2011).

Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombembolitičnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so na primer: globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami (Lokar in Lokar, 2012).

Antikoagulacijska zdravila preprečujejo nastajanje strdkov v žilah in v srcu. Za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje uporabljamo kumarine, ki so v obliki tablet (Jošt et. al, 2011).

Preberi več… »

maj 26th, 2016

Nefarmakološki ukrepi pri pacientu z antikoagulantnim zdravljenjem na Marevanu

Z antikoagulacijskimi zdravili vplivamo na delovanje koagulacijskih faktorjev in tako preprečimo nastanek strdkov. Uporabljamo jih za zdravljenje in preprečevanje različnih tromboemboličnih bolezni. Antikoagulacijska zdravila, ki jih trenutno v vsakdanji klnični praksi, so standardni (nefrakcionirani) in nizkomolekularni heparini ter kumarini. Heparine uporabljamo za akutno zdravljenje trombotičnih zapletov in v nekaterih primerih, ko zaradi različnih razlogov začasno prekinemo zdravljenje s kumarini.

V Sloveniji sta na voljo dve obliki kumarinov: varfarin (MAREVAN) in acenokumarol (Sintrom). Kumarine uporabljamo za kronično antikoagulacijsko zdravljenje. Odmerjanje kumarinov je individualno. Potrebno je redno laboratorijsko in klinicno preverjanje bolnikov, ki jih prejemajo.

Antikoagulacijsko zdravljenje vedno spremljajo zapleti, predvsem krvavitve in tromboembolije. Na metabolizem kumarinov vplivajo številni genetski dejavniki in dejavniki okolja (zdravila, prehrana in spremljajoče bolezni).

AK zdravila uporabljamo za preprečevanje možganske kapi pri atrijski fibrilaciji, zdravljenje in preprečevanje venske tromboze in pljučne embolije ter za preprečevanje možganske kapi in trombozne zaklopke ob umetni srčni zaklopki.

Preberi več… »

maj 13th, 2016

Patologija gradivo 2016

PATOLOGIJA

  1. UVOD – OSNOVNI POJMI

LEZIJA – je stanje, ko prilagajanje na vplive okolja ni več učinkovito in pride do sprememb zgradbe in delovanja celic, tkiv ali organov.

  • Reverzibila lezija = popravljiva
  • Ireverzibilna lezija = nepopravljiva, smrt celic/tkiv/organov/organizma

BOLEZEN (MORBUS) – klinični izraz lezije. Klinično sliko predstavljajo simptomi bolezni (opazi jih bolnik: onemoglost, bolečina, težko dihanje, oteklina) in znaki bolezni (ugotavlja jih zdravnik: makroskopske spremembe, rezultati različnih preiskav – rentgenskih, hematoloških..)

ETIOLOGIJA – veja patologije, ki proučuje vzroke bolezni

Za oznako bolezni neznanega (nejasnega) vzroka je v uporabi več izrazov, npr:

  • Idipatska (hiperholesterolemija – visoka koncentracija holesterola v krvi)
  • Esencialna (hipertenzija – visok krvni pritisk)
  • Kriptogena (ciroza – nepopravljiv preustroj jetrnega tkiva)
  • Spontani (pnevmotoraks – vdor zraka v prsno votlino)

PATOGENEZA – proučuje mehanizma nastanka in razvoja bolezni

SEKVELE – posledice bolezni

REMISIJA – mirujoča faza kronične bolezni, brez znakov in simptomov. Bolnik se počuti zdravega. Je lahko trajna ali časovno omejena.

RECIDIV/RELAPS – ponovni zagon oziroma aktivacija kronične bolezni s pojavom znakov in simptomov. Do relapsa lahko pride lokalno (lokalni recidiv: novotvorba se pojavi na istem mestu kot prvič) ali sistemsko (maligna bolezen se ponovi z zasevki v oddaljenih organih).

Preberi več… »


Stran 1 od 1212345...Zadnja »