Altruizem v krvodajalstvu

Altruizem v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pomeni pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična altruistična(dobrodelna) dejanja ali norme, etične vrednote, ki določajo, da se je potrebno žrtvovati za druge. V ožjem smislu, pa pomeni etično usmeritev, katere načelo je težiti k sreči, dobremu, dobro bitju drugih, če tudi na račun lastne sreče ali lastnega življenja. Altruist je popolnoma nesebičen človek, ki dela vse v korist drugih. Sčasoma se bo tak človek začel počutiti kakor žrtev, saj vsi ljudje niso taki in mu njegovih dejanj ne vračajo z isto mero. Mogoče bo altruist celo rahlo, mazohistično užival v tej vlogi žrtve, vsekakor pa ne moremo govoriti o zadovoljnem človeku. Več kot bo storil za druge, bolj zagrenjen bo postajal, kar bo pripeljalo do pogostega neprijaznega vedenja do ljudi okoli njega(razen do tistih ljudi, ki jim nudi pomoč).

Altruizem v zdravstvu: Lama Shenphen je izpostavil temeljni pomen motivacije in sočutja pri delu z bolniki, prav altruistična motivacija je tista, ki zdr.delavcu lahko pomaga pri včasih zelo zahtevnemu delu s pacientom, obenem pa mora zdr. delavec paziti, da se ne razdaja preveč in pazi tudi nase, na svoje zdravje ipd.

V zdravstvu je zelo tipičen primer altruizma darovanje in presaditev organov(transplatacija), ter darovanje krvi. Najpogosteje je darovanje krvi, Slovenija ima zelo veliko darovalcev, ki na takšen način pomagajo sočloveku. Človek, ki daruje kri je tipičen altruist, saj z darovanjem 0,5l vsakih par mesecev lahko reši veliko življenj, v zameno pa ne dobi nič materialnega.

 

Kritično mnenje

Menim, da je altruizem zelo lepa lastnost človeka in bi jo lahko posedovalo veliko več ljudi. Žal pa se včasih pod navideznim altruizmom skriva egoizem, ki temelji na pričakovanju materialne zahvale ali javnega priznanja, ki je sprožilo neko altruistično dejanje. To mnenje izvira že od nekdaj, saj človek velja za sebično bitje, ki skoraj ni zmožno nesebičnih dejanj, s to trditvijo pa se sama ne strinjam. Menim, da je vsak človek zmožen altruističnih dejanj, brez pričakovanja kakršnega koli povračila ali priznanja.

viri

Empatija in moralni razvoj, Martin L.Hoffman (prevod:Šešum Tatjana), Dereta, 2003

Wikipedija: altruizem (dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Altruizem),bl

Transfuzijska medicina,prim.Irena Bricl,dr.med.,spec.transf.med.,viš.pred., zapiski s predavanj,2013

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja