Alzheimerjeva bolezen

marec 8th, 2008 in 1.Letnik Patologija | Natisni si !

Je najpogostejši vzrok demence. Približno 60% vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen večinoma prizadane starejše. Zanjo zboli od 5% - 10% vseh starejših od 65 let.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ALZHEIMERJEVO:

Zanesljivi dejavniki:
- Visoka starost
- Genetski vzroki
- Downov sidrom
- Ženski spol

Nepotrjeni dejavniki:
- poškodbe glave
- agensi iz okolja( aluminijevi joni v pitni vodi, pesticidi, počasni virusi)
- nizka stopnja izobrazbe
- pripadnost določeni etični skupini

VZROK ALZHEIMERJEVE BOLEZNI:

Znano je, da so v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje. V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine, ki je sicer v zdravih možganih ni. V živčnih celicah pa se kopičijo v vijačnico zvite nitaste strukture, ki oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice. Možgani bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000g v primerjavi z zdravimi ki tehtajo 1300g. vzrok za nastajanje teh sprememb še ni znan.

V možganih nekaterih bolnikov se kopiči aluminij v senilnih lehah, ki pa najverjetneje ni vzrok za nastanek bolezni.

Virusna okužba tudi ni vzrok bolezni

Bolezen ni nalezljiva

Kaže pa, da kajenje in možganske poškodbe povečajo verjetnost za nastanek bolezni

POTEK BOLEZNI:

Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke, napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku.
Možna so krajša ali daljša obdobja,ko se bolezen upočasni.

V začetnem stadiju so bolniki razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, z zbranostjo, s slabšo časovno orientacijo itd.
Bolniki postanejo neuvidevni za bolezenske težave.

Čeprav so huje spominsko moteni, zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, intereseni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišlenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša.
Spremenijo se osebnostne poteze.V tem stadiju se najpogosteje pojavijo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirejenost, halucinacije, značilni ponavljajoči zaposlitveni nemir.

Z napredovanjem demence pa se ne zmanjšuje le sposobnost prerisovanja temveč tudi sposobnost reševanja zahtevnejših in kasneje tudi enostavnejših nalog.

Z nadaljevanjem bolezni se zmanjšuje sposobnost razumevanja in presoje. Med pogovorom teže najdejo posamezne besede ali jih izpuščajo, težko sledijo dolgim zahtevnim pogovorom, teže dojamejo simbolno izražanje.

V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, pri zagotavljanju osnovnih življenskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti.

ZDRAVLJENJE:

Alzheimerjeve bolezni še ne moremo zdraviti. Lahko pa lajšamo posledice bolezni. Znano je , da v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v večji meri propadejo tiste živčne celice, ki jih uporabljajo za prenos informacij (acetilholin).

Nekatera zdravila zaviralci acetilholinesztaze zmanjšujejo delovanje encima, ki razgrajuje acetilholin.

Zato se poveča količina razpoložljivega acetilholina v možganih.

S tem lahko zadržimo napredovanje bolezni za 6 do 12 mesecev, lahko pa dosežemo tudi začasno izboljšanje.

Kadar bolezen spremljajo izrazita vznemirejenost, depresivnost, blodnjava prepričevanja ali halucinacije so pogosta uspešna zdravila antidepresivi, antipsihotiki in benzodiazepini.