Astma in življenje z astmo

Onesnaženost zraka vpliva na zdravje prebivalstva in prav zato tudi pogostost astme strmo narašča v
industrializiranih in gosto poseljenih področjih. Povišanim koncentracijam ozona,prašnih
delcev,ogljikovega dioksida in žveplovega dioksida predpisujejo pomemben vpliv za poslabšanje
astme.

Obolevanje z astmo je zlasti povišano pri otrocih, saj imajo višjo frekvenco dihanja, prav tako
se število obolelih poviša v poletnih mesecih saj je takrat v ozračju veliko večja koncentracija ozona in
drugih snovi, ki negativno vplivajo na potek astme(1).
Astma je najpogostejša kronična bolezen dihal, njen potek pa je skoraj pri vsakem pacientu drugačen.
Zdravila za astmo trenutno še ni,se pa simptomi astme blažijo z različnimi zdravili in s spremembo
življenjskega sloga. Pomembna je zdravstvena vzgoja, ki pripomore k obvladovanju bolezni, k boljši
kontroli bolezni in izboljšanju kakovosti življenja.
KAJ JE ASTMA:
Astma je bolezen za katero je značilno kronično vnetje dihalnih poti in posledično povečana odzivnost
dihalnih poti na različne dražljaje,kar imenujemo tudi bronhialna preodzivnost. Kot posledica
delovanja teh dražljajev pride do obstrukcije, za katero je značilno da je reverzibilna(2).
Astma je kronično vnetje dihalnih poti, ki se kaže z značilnimi znaki,kot so:
• napadi težkega kašlja,
• piskanje v prsih,
• dušenje, občasno izkašljevanje,
• pomanjkanje sape,
• tiščanje v prsnem košu,
Vsi ti simptomi pa so posledica vnetja. Vzrok vnetja pri astmi ni znan. Bronhialna obstrukcija pri
astmi je reverzibilna, povezana je s krčenjem gladkih mišic bronhijev, z vnetjem sluznic bronhijev in s
povečano tvorbo eksudata. Ta dejstva so osnova za diagnostiko terapijo in preventivo astme(3).
Glede na vzrok poslebšanja ločimo:
• Ekstrinzičnoali zunanjo astmo,kjer je dokazana alergija in ima vzrok v zunanjem dejavniku.
• Intrinzično ali notranjo astmo,kjer ni ugotovljena preobčutljivost in vzroka ne poznamo.
• Mešano astmo:astmo sprožijo tako alergije kot nealergijski dejavniki.Sprožo jo alergija na
travo in drevesni pelod,toda simptomi so prisotni tudi pozimi ko peloda ni (2).
Zelo pomembno je tudi vedeti da je simptom pri astmi lahko samo eden ali pa jih je več. Pri astmi je
zelo pomembna anamneza ,telesni pregled je namreč lahko popolnoma normalen. Potrebno je
aktivno spraševati po simptomih,ker so jih pacienti navajeni (3).
Simptomi astme pa so posledica:
• bronhialne preodzivnosti ,
• cirkadiane variabilnosti PEF nad 20% ,
• reverzibilne zapore bronhijev(3).

DOGAJANJE V DIHALNIH POTEH:
Astma je vrsta alergijske reakcija telesa na dotik z snovjo,ki je sicer za večino ljudi neškodljiva. Pri
vsakem vdihu potegnemo zrak skozi sapnik v pljuča skozi cevasta dihalna pota, ki se razvejujejo in so
globlje vedno ožja in se končajo v prav drobcenih bronhiolih. Bronhioli imajo prav tako kot vsa
dihalna pota sluznico,ki jo krožno obdajajo mišice. Sluznica izloča gosto, lepljivo tekočino,ki jo
imenujemo mukus. Sluz varuje pljuča tako, da segreva hladen vdihan zrak in polovi vse majhne delce
iz zraka(4).
Bronhioli astmatikov so skoraj vedno rdeči in boleči,ki nakazujejo na vnetje. Vneti bronhioli se zlahka
nadražijo in sicer z snovmi imenovanimi alergeno,kot so na primer cigaretni dim,cvetni prah,pelod in
živalske dlake, prav tako pa z mrzlim in suhim zrakom. Vse kar nadraži bronhiole, imenujemo s
skupnim imenom sprožilo. Če astmatik pride v stik s katerim od sprožil,se skrčijo mišice okoli
bronhiolov, sluznica zateče in izloča preveč sluzi. Vse to pa zoža prehodnost bronhiolov in povzroča
simptome astme, ki so kašelj, piskajoče hropenje in dihalno stisko(4).
Večina astmatikov obvladuje bolezen z zdravili. Če astme ne zdravimo,lahko povzroči kronično okvaro
pljuč. Sčasoma se zadebeljena sluznica bronhiolov zadebelji in obrazgotini, sluz pa maši bronhiole. To
stanje pa vodi v pogostejše in hujše astmatične napade(4).
KDO VSE LAHKO ZBOLI Z ASTMO:
Na astmo je treba pomisliti pri mladem ali starejšem pacientu ki preide v zdravstveno oskrbo zaradi
respiratornega infekta, kašlja, dušenja, tiščanja v prsnem košu(3).
Astma pri otrocih
Astma pri otrocih se navedno prične že pri majhnih otrocih. Težave z dihanjem in hropenjem lahko
nastopijo zelo zgodaj, zdravnik pa včasih potrebuje eno ali dve leti da lahko zagotovo ugotovi
simptome astme. Stanje se pogosto ponavlja v družinah, otrok astmo lahko podeduje od staršev(4).
Astma pri odraslih
Število novih primerov astme med odraslimi narašča. Nekatere sproži onesnažen znak, ali pa je pojav
astme posledica poklica,kjer so moži povzročitelji astme moka ali zrnje, poljedeljske kemikalije,pršila,
lepila, lesni prah ali kavčuk. Tem oblikam pravimo poklicna astma(4).
Astma pri starejših
Tudi starejši so nagnjeni k obolevanju z astmo,saj se bolj nagibajo k nahodu in pljučnim infekcijam, to
pa so glavna sprožila astme. Na nesrečo pa starejši ljudje astmo radi spregledajo,saj si vse simptome
ki so posledica astme razlagajo kot nadlogo starosti(4).
Astma narašča v vseh starostnih skupinah in večina ljudi z astmo živi v najbogatejših državah sveta.
Nekateri znanstveniki menijo da postopki imunizacije,ki nas varujejo pred boleznimi, povzročajo, da
so naša telesa bolj ranljiva v pogledu alergenov(4).
SPROŽILCI IN POSLABŠEVALCI ASTME:
Vzrok za nastanek vnetja ki je posledica astme je še vedno neznanka. Pacienti z astmo ob stiku z
določenimi inhalacijskimi proteini(alergeni) in ob okužbi z respiratornimi virusi aktivirajo druge celice
v svojem obrambnem sistemu kot zdravi ljudje. Aktiviranje teh celic pa ima za posledico sprostitev
drugih mediatorjev vnetja (5).
Napovedni dejavniki za razvoj astme pri otroku:
• Pozitivna družinska anamneza o atopični bolezni. Atipija pomeni nagnjenost k povečanemu
tvorjenju protiteles tipa IgE ob stiku z alergenom.
• Atopični dermatitis pri otroku
• Zvišana vrednost specifičnih IgE na jajca v prvem in drugem letu življenja.
• Izpostavljenost alergenom v zgodnjem dojenčkovem obdobju,ki vpliva na razvoj imunskega
sistema pri otroku.
• Materino kajenje med nosečnostjo in po porodu in izpostavljenost otroka cigaretnemu dimu.
• Epizode piskanja v zgidnjem otroškem obdobij
Ukrepi za preprečevanje respiratornih infektov:
• Zračenje prostorov
• Pogosto umivanje rok
• Varovanje pred infekti (v času epidemij respiratornih infekcij se ne zadržujemo po
nepotrebnem v prostorih kjer so gneče ljudi,razkuževanje in umivanje rok(5).
Najpogostejši sprožilci poslabšanja astme:
Pri slabo zdravljeni astmi poslabšanje lahko nastane zaradi:
• spremembe vremena,
• psihičnega stresa,
• telesne obremenitve,
• vpliva mrzlega zraka ali megle.
• Virusne okužbe dihal,
• zunanji in notranji dejavniki:alergeni in dražljivci,
• okužbe,
• menstruacijski ciklus,
• dodatki v prehrani(konzervansi,barvila),
• zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik,
• opustitev ali prekomerno zmanjšanj dnevnega odmerka preventivnih zdravil(2).
ALERGENI IN ALERGIJE
Alergeni so snovi, s katerimi se naše telo srečuje tako v vsakdanjem življenju kot v poklicnih. Samo
nekatere osebe razvijejo ob ponavljajočih se stikih z njimi alergijsko reakcijo, večina ljudi pa stike z
njimi dobro prenaša. Alergene vdihavamo, uživamo jih s hrano in pijačo, uživamo jih v obliki zdravil,
lahko pa vstopajo v telo pri piku žuželk, ali pa je naše telo z njimi v kontaktu preko kože (Ravnikar,
2007).
Najpogostejši alergeni, ki vplivajo na stanje astme so pršica, pelodi, plesni in živalska dlaka.
Alergeni so praviloma beljakovine ali nanje vezane druge snovi. Nekaterim smo izpostavljeni skozi vse
leto ,drugim pa le sezonsko. Alergeni so snovi s katerimi se naše telo srečuje v vsakdanjem življenju
ali pa pri poklicnem delu. Vendar pa samo pri nekaterih ljudeh se ob večkratnem stiku z alergenom
pojavi alergijska reakcija(2).
Alergeni povzročijo bronhospazem v desetih do petnajstih minutah po inhalaciji. Pri približno
polovici pacientov nastane še pozna reakcija z zoženjem dihalnih poti čez 4‐6 ur(2).
Glede na vir alergena ločimo:
• alergene iz okloja,
• poklicne alergene,a
• lergene iz prehrane,
• zdravila
Glede na vstopno pot v telo pa ločimo:
• inhalacijske alergene,
• zaužite alergene,perenteralane alergene,
• kontaktne alergene(2)
CVETNI PRAH
Cvetni prah izzove astmatični napad. Zato se po vročem in suhem vremenu astmatiki ne smejo
zadrževati dlje časa v naravi,izogibati se morajo nepokošeni travi,naj ne odpirajo oken na avtomobilu
in zračijo prostore, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku najnižja to pomeni da zračijo v
zgodnjih jutranjih urah in poznih večernih urah ali v deževnem vremenu(2).
SPORE IN PLESNI
Plesni so glivice. Uspevajo, in zadržujejo se v vlažnih prostorih(kuhinji,kopalnici,kleti),v
zemlji(lončnice),v hrani(paradižnik,koruza,sir,..),na drvih in posodah za odpadke(5).
Rast plesni otežimo tako da zmanjšamo vlažnost hišnih prostorov,pozimi ogrevamo vse prostore v
stanovanju,dobro zračimo prostore,iz spalnic umaknemo lončnice,še posebej iz otroške sobe,če
opazimo rast zidne plesni jo odstranimo s klorovimi preparati(5).
NOTRANJI ALERGENI
Notranji alergeni izvirajo iz nekaterih vrst hišnih pršic,psov,mačk in drugih sesalcev,ščurkov ter
znotrajhišnih plesni.
PRAH
Študije so ugotovile, da se v povprečnem šestsobnem stanovanju v enem letu nabere okoli 18 kg
prahu. Nekaj prahu je neizogibnega tudi če čistimo vsak dan,sestavljen je iz lusk odmrle kože,živalske
dlake in prhljaja,razgrajenih tkanin in drobcev ki jih prinesemo od zunaj. V prahu pa so lahko tudi
iztrebki ščurkov, ki so še en močan sprožilec alergij in astmatičnih napadov(2).
ZDRAVILA
Nekatera zdravila so alergeni v celoti, pri nekaterih pa je alergen le posamezna sestavina. Ker
alergijske reakcije povzročajo več skupin zdravil,morajo astmatiki zdravniku vedno povedati, katera
zdravila jemljejo,da ga lahko opozori na morebiten vzrok alergije v zdravilih. Astmatiki morajo biti
zelo pozorni pri jemanju zdravil brez recepta, zato je dobro da farmacevta vedno prej opozorijo,da
imajo astmo(2).

PREHRANSKI ALERGENI:
Zaužita hrana le redko vpliva na poslabšanje astme. Do poslabšanja lahko pride kadar pacient vdihuje
živila kot so moka in začimbe. Nekatera živila pa povzročajo poslabšanje bolezni. Pri tem gre za
fizikalne in kemične mehanizme, ki povzročajo bronhospazem zaradi bronhialne preodzivnosti, torej
ne gre za alergijsko reakcijo. Le to lahko povzročajo mrzla hrana in pijače,gazirane pijače in para pri
kuhanju ali hlapi med cvrtjem, ter živila, ki vsebujejo sulfite(5).
NAJPOGOSTEJŠI DRAŽLJIVCI ZA ASTMATIČNE PACIENTE:
Hladne organske spojine(izločajo se iz različnih smol in lepil in lakov)
Prizemni ozon(nastaja v zunanjem zraku nad tlemi zaradi izpušnih plinov prometa, elektrarn in
kemičnih tovarn. Je molekula kisika,ki nastane v zraku pod vplivom delovanja UV‐žarkov. V notranjih
prostorih nastaja kjer so fotokopirni stroji, laserski tiskalniki ali na deloviščih kjer se vari. Vir ozona pa
so tudi čistilniki zraka)(5).
Žveplov dioksid( Je plin ki ima značilen vonj po žveplu,povzroča nastanek kislega dežja. Nastaja pri
izgorevanju goriv kot sta premog in nafta.)
Dušikov oksid (Višje koncentracije so v prostorih z odprtim ognjiščem. Velik izvor le tega pa sta tudi
plinski kuhalnik in kajenje. V zunanjem okolju pa ga je največ ob prometnih cestah)(5).
Ogljikov monoksid ( je plin brez barve, vonja in okusa. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju nafte,ter
pri kajenju. Pomemben izvor v notranjem okolju pa sta kajenje in plinski kuhalniki)(5).
Tobačni dim
Drugi dejavniki, ki lahko poslabšajo potek astme:
• Gastroezofagealni refluks,
• hormonalne spremembe med menstruacijo ali med nosečnostjo,
• predmenstrualni sindrom,
• ali pa pride do poslabšanja preprosto zato ker pacient preneha z jemanjem zdravil ali
spremeni odmerek zdravil.
• Psihični ali notranji dejavniki, kot so stres, telesni napor, strah(2).
ASTMATIČNI NAPAD
Do astmatičnega napada lahko pride kljub preventivnim ukrepom. Mučno hlastanje za
zrakom,razbijajoče srce in občutek dušenja, to so simptomi astmatičnega napada. Hudi napadi so
redki, so pa grozljivi, dihanje postaja vse težje vsak dih je krajši od prejšnjega,končno je pacient
izčrpan in skoraj zadušen, tak pacient mora nemudoma v bolnišnico(2).
Na urgentnem oddelku sprejme pacienta medicinska sestra, ki se prepriča o pacientovem
dihanju,srčnem utripu in vsebnosti kisika v krvi. Pacient dobi zdravilo s pomočjo posebne naprave, ki
se imenuje pršilnik(nebulizator). Pršilnik razprši zdravilo v fino meglico,pripravno za globok vdih v
pljuča. Včasih je potrebno da ostane pacient v bolnišnici tudi več dni da lahko spet normalno diha in
spi, ter je sposoben vrnitve domov(3).
Med astmatičnim napadom je najbolje da se astmatik skuša sprostiti,kolikor dihanje dopušča.
Priporočljivo je sedenje in ne ležanje. Roke počivajo na kolenih,pacient pa je nanje oprt. Astmatika
naj poskuša čim počasneje dihati,nato naj čez 5 do 10 minut pokliče zdravnika. Do prihoda zdravnika
si mora vsakih nekaj minut upihniti odmerek pršila(2).
Opozorilni znaki astmatičnega napada
• Zmanjšanje nočnega izdiha,
• kronični kašelj,zlasti ponoči,
• težko in hitro dihanje,
• občutek zategnjenosti in nelagodja v prsih,
• sluz v prsih, ki je ni mogoče izkašljati,
• hitreje kot ponavadi ostane astmatik brez sape,
• sopenje,
• utrujenost,
• nemir(2).
Astma pa se lahko konča tudi s smrtjo,kar pa ni izredno redko. Večina prizadetih lahko prepreči hude
napade, tako da se izogiba sprožilnim dejavnikom in rednim jemanjem zdravil(4).
ZDRAVLJENJE ASTME
Astma je kronična bolezen in temu je tudi zdravljenje trajno. Glede na intenzivnost bolezni in njeno
nihanje poteka zdravljenje na mnogo načinov.
PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE IN UREDITEV OKOLJA
Preventivno zdravljenje in izogibanje škodljivim dejavnikom sta ena izmed najpomembnejših ukrepov
pri zdravljenju astme. Temeljit nadzor nad alergeni v okolju je zlasti pomemben za astmatike,ki
bolehajo za alergijsko ali ekstrizično astmo. Pri nekaterih pacientih je že to da odstranimo alergene
zadosten vzroka da astmatični napadi izginejo, to se zgodi običajno pri tistih, pri katerih je astma
posledica preobčutljivosti na samo en določen alergen. Seveda pa obstajajo alergeni ki jih lahko
popolnoma odstranimo iz našega okolja to so na primer živalske dlake in pa alergeni ,ki se jih ni moč
popolnoma izogniti kot so pršice in pa hišni ter cvetni prah(2)

ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI
Astmo zdravimo z zdravili dveh vrst. Prva blažijo ,olajšujejo in jih imenujemo olajševalci,ki sprostijo
mišice sapnic in zmanjšajo zaporo dihalnih poti, s tem pa olajšajo dušenje in težko dihanje. Kratko
delujoči olajševalci pričnejo delovati v 10 do15 minutah, njihov učinek pa treja 2 do 6 ur(5).
Druga pa preprečujejoin jih imenujemo preprečevalci in delujejo protivnetno, kar pomeni da
zmanjšajo astmatsko vnetje sapnic in s tem preprečujejo simptome in poslabšanja astme. Dolgoročno
preprečujejo vnetno brazgotinjenje sapnic. Preprečevalci začnejo delovati v nekaj dneh do nekaj
tednov, poln učinek pa dosežejo v treh mesecih ali pozneje(5).
Obe vrsti zdravil pa je potrebno vdihovati globoko v pljuča. Zdravila so pakirana v majhnih napravah,
ki jih imenujemo inhalatorji ali pršilnikih. Seveda pa obstajajo tudi zdravila ,ki jih pacient zaužije v
obliki tablet ali pa zdravila v obliki injekcij(5).

[wp_ad_camp_1]

Vendar pa je pri zdravljenju astme bistveno uporabiti čim manjše količine zdravil, za dosego ciljev, ki
so ohraniti dihalne poti v pljučih odprte in zmanjšati trajno vnetje, ki je značilen znak bolezni(2).
Zdravila pri astmi:
Olajševalna zdravila: Ventolin , Berodual, Atrovent, Adrenalin,..
Antibiotiki :Tobi, Colistin, Bramitob, Garamicin, Amikacin , Netromicin, Tobramicin za intravenozno
uporabo,..
Druga zdravila: Pulmozyne, Amphotericin B, 3% NaCl, 7% NaCl, 10% NaCl, Dexamethason,(5).
ZDRAVSTVENA VZGOJA ASTMATIKA
Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega posameznika ali skupino učimo ravnati tako, da
krepijo, ohranjajo in uveljavljajo zdravje. Zdravstvena vzgoja združuje teoretična in praktična znanja,
veščine, spretnosti in navade (8).
Z zdravstveno vzgojo pacient pridobi znanja, s katerimi bolje spozna svojo bolezen in zdravila za
zdravljenje svoje bolezni, zna pridobiti in vzdrževati nadzor nad boleznijo ter ima zato manj zapletov
ter boljšo kvaliteto življenja. Zdravstveno vzgojo je potrebno individualno prilagoditi pacientu in
njegovemu poznavanju astme. Zato je poleg skupinske metode pomembna tudi individualna
obravnava pacienta (8).
POUK PACIENTA Z ASTMO
Medicinska sestra, ki vodi zdravstveno izobraževanje, mora z pacientom, ki mu je zdravstvena vzgoja
namenjena, najprej vzpostaviti dobro komunikacijo. Tako pridobi pozornost pacienta, njegovo
zaupanje in dobro sodelovanje (8).
Pouk pacienta z astmo je individualen ter prilagojen psihosocialni pacientovi ravni in njegovemu
predhodnem poznavanju bolezni (9).
Pacienta in njegove svojce je potrebno poučiti o poznavanju poslabšanja bolezni. Pozorni morajo biti
na spremenjeno ekspektoracijo (gostoto, gnojnost sputuma), povečano dispnejo, spremenjeno barvo
kože in vidnih sluznic ter povišano telesno temperaturo (8).
Pacientom z astmo se svetuje izogibanje osebam z infektom dihal, velikim skupinam ljudi in
prostorom s slabo ventilacijo, vzdržujejo naj dobro telesno kondicijo in redno jemljejo zdravila po
naročilu zdravnika. Pomembno je motivirati paciente, ki kadijo, naj to razvado čim prej skušajo
opustiti. Pacienti se tekom zdravstvene vzgoje spoznavajo tudi s pravilnimi tehnikami dihanja
(dihanje skozi nos, dihanje s trebušno prepono, sede in stoje). Predstavi in razloži se jim tudi pomen
vseh tehnik izkašljevanja(8).
Česen (2000) navaja, da mora biti astma tudi med nosečnostjo dobro stabilizirana. Pomembno je
noseče bolnice z astmo poučiti, naj se izogibajo sprožilcem astme (cigaretni dim, alergeni, dražljive
snovi) in redno prejemajo preprečevalna zdravila. Slabo vodena astma lahko ogrozi plod, medtem ko
pravilno vodena astma med nosečnostjo izboljša potek in izid nosečnosti(8).
Medicinska sestra, ki izvaja zdravstveno vzgojo pacienta z astmo, potrebuje vsa ta navodila v ustni in
tudi pisni obliki(8).
NAVODILA PACIENTPACIENTOM Z ASTMO
Za boljše življenje z astmo mora pacientpacient upoštevati navodila, kako se izogibati sprožilcem, ki
izzovejo astmatični napad.
Ravnikar (2007) navaja, da je pri preprečevanju stika s pelodi najbolje, da v času koncentracije
alergenov astmatik ostane v zaprtem prostoru, v jutranjih in večernih urah naj ne zrači prostorov,
učinkovito je zamenjati kraj bivanja v času cvetenja in pomembna je izbira ustreznega poklica(10).
Pri preprečevanju stika z živalskimi dlakami odstranimo živali iz stanovanja ali vsaj prepovemo vstop
živalim v spalnico.

Potrebno je redno prezračevanje stanovanja in kopanje živali 1‐krat na teden(10).
Pršice zmanjšamo z ustrezno ureditvijo postelje‐ nepredušno zaprtje vzmetnice, blazine in odeje.
Ovijemo jih v proti alergijske ovoje, blazine in odeje naj bodo iz umetnih vlaken, ki se lahko perejo.
Najboljša talna obloga je parket (odsvetovane so preproge in tapisoni), zavese naj bodo lahke, da se
lahko pogosto perejo, odsvetovano je shranjevanje zimske garderobe iz spalnice. Spalnica se mora
redno zračiti, sedežne garniture, če se le da, naj bodo iz usnja, odsvetovano je vlaženje zraka v
spalnici. Pršice iz plišastih igrač in volnenih oblačil ubijemo z zmrzovanjem. Priporočajo se sesalniki z
vodnim filtrom ali posebnim filtrom za drobne delce. (11).
ASTMA ŠOLA
PacientPacienti, ki se udeležijo astma šole, se pogosto razlikujejo v predznanju o astmi in imajo
različna pričakovanja glede programa. Cilji, ki jih želimo doseči v astma šoli skupaj z pacienti, so zato
individualni, prilagojeni vsakemu pacientpacientu posebej.

Zelo pomembno je aktivno sodelovanje
pacienta pri doseganju dolgoročnega cilja‐ obvladovanje bolezni. V astma šoli želimo z zdravstveno
vzgojnim programom doseči kratkoročne cilje, ki predstavljajo osnovo pri vodenju pacienta z astmo
in sicer:
 Pacient spozna astmo, pozna in razlikuje zdravila za zdravljenje le – te,
 Je seznanjen s pravilno uporabo zdravil – pršilniki, vdihovalniki in pripomočki za vdihovanje –
podaljški,
 Prepozna zgodnje znake poslabšanja bolezni,
 Razume pomen izvajanja ustne higiene po uporabi zdravil,
 Pozna sprožilne dejavnike astme,
 Je poučen o ukrepanju ob zgodnjih znakih poslabšanja bolezni, doma ima PEF merilec, ki ga
zna uporabljati in vrednotiti rezultate,
 Razume pomen rednega – vsakodnevnega jemanja zdravil,
 Uporablja dnevnik poslabšanja astme, sprožilcev in PEF meritev,
 V astma šoli dobi pisne informacije – knjižico o astmi (12).
V šoli za zdravljenje astme se otroci z astmo in njihovi starši naučijo obvladovati bolezen. V okviru
poučevanja pacienta uporabljamo različne metode dela, kot so predavanje, demonstracije, učne
delavnice, praktično delo ter pogovor. Priporočljivo je individualno delo, ter delo v skupini, kjer lahko
otrok in starši delijo lastne izkušnje z drugimi(12).
Poučevanje poteka kontinuirano, ob vsakem stiku z pacientom. To pomeni vedno, ko pride na
kontrolo ali po recept v ambulanto, ob ponovni hospitalizaciji. Najprej preverimo že obstoječe znanje,
ki ga, če je pomanjkljivo, ustrezno nadgradimo. Poskrbimo, da imajo pacienti pisna navodila ter
vedno pridobimo tudi povratne informacije o podanih informacijah, kar nam pomaga oceniti
dejansko razumevanje. Pomembno pa je tudi, da smo dostopni in potrpežljivi, saj bomo le na ta način
pridobili pacientovo zaupanje in s tem naredili prvi korak na poti do popolnega nadzora nad
boleznijo (12).
ASTMA ŠOLA V KOPA GOLNIK
Česen (2006) navaja, da je v KOPA Golnik od leta 2000 organizirana šola astma. Zdravstveno vzgojo
izvajajo medicinske sestre, ki imajo specialna znanja s področja astme. Oblika dela v astma šoli je
skupinska, uporablja se metoda pogovora. V skupino je vključenih 2‐6 pacientov. Vključeni so
pacienti na zdravljenju v bolnišnici, pacienti napoteni iz pulmološke‐alergološke ambulante, nekateri
bolinki pridejo tudi samoiciativno(12).
Ko medicinska sestra zaključi zdravstveno vzgojno delo, s tem delom nadaljuje respiratorni
fizioterapevt, ki pacienta nauči sprostitvenih položajev, dihalnih vaj in pravilnega vzorca dihanja. Po
končani astma šoli medicinska sestra in fizioterapevt izpolnita obrazec o zdravstveni vzgoji, ki je del
pacientove negovalne dokumentacije(8).
ZAKLJUČEK
Pri pisanju seminarske naloge sva prišli do zaključka in ugotovili da je izrednega pomena da se
astmatični pacient v vseh njegovih zmožnostih izogiba dejavnikom ki izzovejo astmatični napad, prav
tako pa je izrednega pomena pravilno zdravljenje ki more biti v primernih odmerkih in redno
dozirano. Izrednega pomena pa je tudi zdravstvena vzgoja pacienta ter predvsem staršev otroka ki je
astmatični pacient.
Tema seminarske naloge je bila zelo zanimiva, sva pa še vedno mnenja da se ljudje še premalo
zavedajo kako pomembno je izogibanje škodljivim dejavnikom in kako pomemben vpliv in na njihovo
zdravje prav onesnaženo ozračje, ki je velik dejavnik obolevanja z astmo.

LITERATURA
1. Besednjak Kocjančič L.Onesnaženje zraka z ozonom negativno vpliva na urejenost astme pri
otrocih.Zdrav Vestn,2009;78:540‐547.
2. Račun P.Diplomsko delo.Vpliv astme na kakovost življenja.Fakulteta za zdravstvene
vede.Maribor,2012.
3. V.Fajdiigovidnevi.Gaba,Astma,Migrena,Hiperlipidemija,Alergija.Zbornik predavanj. Združenje
zdravnikov družinske medicine SZD. Ljubljena 2003.6‐17.
4. Llewellyn C.Dejstva o astmi(The fects abaut asthma). Prevedla Darinaka
Soban,Radovljica.Založba Didaktika2003.
5. OštirM, MačekV. Astma pri otroku,Zbornik predavanj za medicinske sestre.Univerzitetni
klinični center Ljubljana,Pediatrična klinika.MSD,2007.
6. Borovšak Z,Kamenik M,Kučič J,Mekiš D, Pogorevec M, Zabavnik Z, Zorko N.Oskrba dihalnih
poti, Maribor. Univerzitetni klinični center, Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in
terapijo bolečin,2011.17‐22.
7. Stanislav Š. Astma pri odraslih dnevnik astme,Priročnik o zdravljenju astme in
samozdravljenju astme za bolnike. Podjetje Glaxo Smithkline.
8. Mary A.Model for Community Health Nursing care:Application to an integrated asthma
invervention program. The Journal of school Nursing. April 2002.
9. Česen K. Zdravstvena vzgoja bolnika z astmo. V:Orešnik,J, Primožič, B. (ur). Astma in kronična
pljučna bolezen. Zdravstveni tim. Golnik: Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo
(KOPA), 2006:str. 24‐25.
10. Šuškovič S. Pouk bolnika z astmo. V:Šuškovič S, Košnik A, Šorli A. (ur). Astma. Ljubljana: klinika
za pljučne bolezni in alergijo, Golnik, 2000:109‐110.
11. Ravnikar L. izogibanje alergenom. V: Bolnišnica Golnik‐ Klinični oddelek za pljučne bolezni in
alergijo. Šola za obstruktivne pljučne bolezni in alergijo, program za medicinske sestre in
zdravstvene tehnike. Golnik: Bolnišnica, Klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2007:46‐47.
12. Drnovšek‐Kaljanac M. kaj moramo vedeti o astmi? Ljubljana: Glaxo Wellcome, 1998.
13. Počvavšek I. Astma šola v bolnišnici Golnik‐Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo. Šola
za obstruktivne bolezni pljuč, program za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Golnik:
Bolnišnica, Klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2007:27‐30.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja