1. NEWTONOVI ZAKONI
1. Newtonov zakon
Telo miruje ali se giblje s konstantno hitrostjo, če je vsota vseh sil, ki deluje na telo, enaka 0
(sile so v ravnovesju)
F1+F2+..Fn=0
Fg=mg (sila teže- nasprostno usmerjena in enako velika)
2. Newtonov zakon
Rezultanta zunanjih sil na telo je različna od 0
1. sila je sorazmerna s pospeškom
2. sila deluje v smeri pospeška
F1+F2+..Fn≠0
F=ma
3. Newtonov zakon
Zakon o vzajemnem učinku/ akciji in reakciji
Na telo A ( s silo teže) deluje sila telesa B, ki je enaka in nasprotna po velikosti
F21= -F12
2. GRAVITACIJSKI POSPEŠEK
• sila na telo, ki deluje navpično navzol (pospešek, s katerim na zemljinem površju
telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo)
• enota = newton (N)
• g = 9,81m/s2
3.NAVOR
• M- vektor, ki je pravokoten na ravnino, ki jo določata sila in osišče (ročica)
• M = Fr’ (r’- ročica )
• nastopa pri kroženju in vrtenju togega telesa (navor lahko telo zavrti)
• smer navora je določena s smerjo delovanja sile
4.VRSTE ENERGIJE
• kinetična energija (telo, ki se giblje)
• potencialna/privlačna energija: gravitacijska, elastična, kemična, električna (telo v
svoji legi, obliki in stanju)
• notranja energija: kinetična + potencialna energija delcev, ki telo sestavljajo
• toplota: energija, ki prihaja s telesa na telo zaradi temperaturne razlike med telesoma
• energija valovanja (zvok, svetloba)
5.ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE
• energija ne more nastati iz nič ali se uničiti, lahko pa se pretvarja iz ene oblike v drugo
pod določenimi pogoji (npr. iz potencialne v kinetično ali iz kinetične v notranjo)
• pri energijski spremembi se opravi delo
• pri vsaki pretvorbi se del energije izgubi v okolico, kot toplota
6. Trdna snov: delovanje odbojno privlačnih sil;atomi imajo urejeno zgradbo- kristalna
mreža; delci nihajo okrog ravnovesnih leg;
Kapljevina: delci se gibajo prosto; na gladini uhajanje delcev omejuje medsebojna
privlačnost delcev
Plini: delci so zelo narazen in se gibljejo z veliko hitrostjo; ne ohranja stalne prostornine;
gostota je manjša od gostote kapljevin in trdnin
7. UVA žarki: največja valovna dolžina in najnižja energijo: povzroči določene poškodbe v
celici; ozon sevanja ne absorbira, atmosfera ga prepušča
UVB žarki: srednja valovna dolžina, najbolj škodljiva vrsta sevanja: poškoduje celice,
absorbira ga ozonska plast v stratosferi; povečan ozon- večja intenziteta
UVC žarki: najkrajša valovna dolžina, največja energija: v celoti absorbira v atmosferi, v
majhni meri pride do povšine, nevarni žarki
8. UV INDEKS: merilo za obremenitev človeškega organizma, izpostavljenega UV sevanju
0-2: minimalna; 3-4: nizka; 5-6: zmerna; 7-9: visoka; 10+: zelo visoka
9. IZOTOPI: atomi kemijskega elementa z enakim vrstnim številom in različnim masnim
številom. Elementi se razlikujejo po številu nevtronov v jedru (= razlika med masnim in
atomskim številom)
10. RADIOAKTIVNI IZOTOPI: atomi, ki imajo nestabilna jedra in ščasoma razpadejo.
Razpad oddaja radioaktivno sevanje
11. α sevanje: sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri rapadu α. Na delec α je vezan par
protonov in par nevtronov = enak jedrom helija 4 (izotop helija, dvakrat ioniziran)
Atom odda delec alfa- vrstno število se mu zmanjša za dva (spremeni se v atom drugega
elementa), pri tem pa se izgubi energija
Primer radij 226- radon 222
β sevanje:najbolj običajna oblika razpada; glavni oddani delec je elektron; β delci imajo
veliko energijo in hitrost, so manjši in lažji zato prodrejo globje v telo
γ sevanje: sledi alfa in beta razpadu; pri razpadu v obliki elektromagnetnega delovanja
nastane foton
Nastane pri prehodu jeder iz vzbujenega stanja v vzbujeno stanje z manjšo energijo pri
reakcijah med osnovnimi delci. Imajo veliko prodorno moč
12. SIEVERT: merilo obsevanosti človeka (Sv); uporablja se manjša enota 1mSv = 0,001Sv
13. GRAY: osnovna količina s katerim merimo absorbirano dozo sevanja, ki jo je prejel
bolnik pri preiskavi in ki jo rentgensko sevanje preda kilogramu snovi; (Gy) (1kg tkiva
absorbira 1J rentgenkega sevanja)
14. BEQUEREL: enota za aktivnost in pomeni razpad enega jedra na sekundo. (Bq)
15. RADIOAKTIVNI RAZPAD
• proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro. Ob
• novo jedro je v vzbujenem stanju, ki ob prehodu v osnovno stanje izseva še gama
• naključen proces; ne moremo napovedati kdaj bo razpadlo lahko pa se poda
razpadu nastanejo poleg novega jedra še delci alfa in beta
žarek
razpolovni čas: čas, v katerem v dovolj velikem vzorcu v povprečju razpade
polovica nestabilnih jeder
16. COULOMBOV ZAKON
• zakon podaja kako sila med dvema točkastima nabojema pojema z razdaljo
• el. sila med telesoma je premosorazmerna s produktom nabojev in obratno sorazmerna
s kvadratom razdalje med njima
• sila je privlačna, če sta naboja različno predznačena in odbojna, če sta enako
predznačena
• sila F: Coulombova sila, C- enota za naboj
17. POLARIZACIJA
• v bližini izolatorja ni naelektrenega telesa: težišči pozitivnega in negativnega naboja
sovpadata
• je naelektreno telo: težišči se razmakneta- izolator se polarizira
18. TOKOKROG
• zaključena prevodna pot, po kateri steče el. tok (če prekinemo, tok ne steče)
• v tokokrogu imamo različne elemente, ki trošijo energijo, ne porabljajo pa toka
• jakost toka je na koncu tokokroga taka kot na začetku
• el. naboj se ohranja
19. OHMOV ZAKON; UPORNOST
• Ohmov zakon: pri stalni T tok skozi prevodnik je premosorazmeren napetosti med
njegovima priključkoma; enota je Ω; R= U/I
• Upornost: razmerje med napetostjo na prevodniku in tokom skozenj;
lastnost snovi, ki ovira gibanje elektronov v prevodniku; zaradi upornosti elektroni
oddajo nekaj svoje energije elementu, skozi katerega se gibajo
20. VZPOREDNA IN ZAPOREDNA VEZAVA
• Zaporedna: skozi vse elemente teče isti tok, napetost vira pa se razdeli med posamezne
elemente; pokvarjen element prekine tokokrog
• Vzporedna: tok ima na razpolago več poti. Celoten tok se razdeli in teče po vseh vejah
istočasno; napetost na posameznem elementu je enaka napetosti vira; celoten tok je
enak vsoti tokov skozi posamezne elemente. Če se pokvari en od elementov, bo tok
skozi ostale še vedno tekel
21. MAGNETNI ZAKON: opisuje delovanje magnetnih sil- enaka pola dveh magnetov se
odbijata, različna pola magnetov se privlačita
22. KOLIČINE IN ENOTE
hitrost: pot/čas; [m/s]
pospešek: sprememba hitrosti/čas; [m/s2
sila: masa x pospešek [Kh m/s2
delo: sila x pot [Nm, J]
moč: delo/čas [J/s, W]
tlak: sila/površina [N/m2
gostota: masa/prostornina [kg/m3
naboj: tok x čas [As, C]
napetost: energija/naboj [J/C, V]
upor: napetost/tok [V/A, Ω]
dolžina: m
masa: kg
čas: s
el. tok: A
temperatura: K
]
, N]
, Pa]
]
množina snovi: mol
23. TRANSPORTI SKOZI MEMBRANO
1. Pasivni (spontan, brez kemične energije)
• difuzija
Prehod snovi iz področja z večjo koncentracijo v področje z manjšo koncentracijo;
Razlika koncentracij med obema območjema je povezana s koncentracijskim gradientom
Poteka dokler vse dokler obstaja koncentracijski gradient
• osmoza
Prehajanje molekul topila preko selektivno prepustne/ polprepustne membrane
Difuzija vode iz področij z manjšo koncentracijo topljenca v področja z večjo koncentracijo
topljencev
• osmotsko ravnovesje
V izotonični raztopini, ni premika vode. Pri višji koncentraciji osmotsko aktivnih snovi zunaj
celice, voda prehaja iz celice in se skrči (hipertonična). Pri nižji koncentraciji pa voda prehaja
v celico in ta nabrekne (hipotonična)
2. Aktivni transport (prehajanje snovi v nasprotno smer koncentracijskega ali električnega
gradienta; potrebna je energija)
• primarni aktivni
Transport s pomočjo prenašalcev; prenos s pomočjo energije, ki nastane pri razpasu ATP v
ADP in fosfat
Prenašalci: Na, K, Ca
• sekundarni aktivni
Nastanek elektrokemijskega gradienta omogoča prenos molekul (glukoze, AK)
24. MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL
• napetost, ki nastane zaradi razlike v koncentraciji ionov preko membrane
• nevzburjene celice
• nastane zaradi difuzije preko ionski kanalčkov, delovanja Na/K črpalke in prenosa s
prenašalci na aktiven in pasiven način
• dražljaj, ki doseže določeno mesto v membrani, spremeni prepustnost membrane za
ione in MMP se spremeni
• v povprečju -90 in -70mV
25. NERSTOV POTENCIAL
Električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani
memebrane. Tok ionov se ustavi
26. AKCIJSKI POTENCIAL
• Prehoden preobrat mirovnega membranskega potenciala
• Osnovna lastnost vzdražnih celic (živčne, mišične)
• Vzrok za pojav: sprememba prepustnosti memebrane za posamezne ione
• Dražljaj povzroči odpiranje in zapiranje ionskih kanalčkov- omogoči pretok ionov in
spremembo memebranskega potenciala
• V MMP je celica polarizirana; pri spremembi pride do depolarizacije,
hiperpolarizacije
27. Depolarizacija: napetost preko membrane se poveča (-70mV)
Repolarizacija: nastopi po depolarizaciji, MP se vrne v prvotno vrednost
Hiperpolarizacija: napetost preko membrane se zmanjša (70mV)
28. POTEK AKCIJSKEGA POTENCIALA
• Začetna faza: membrana se depolarizira- pražna vrednost- sproži se AP
• Hitra depolarizacija: odpiranje Na kanalčkov, vdor Na ionov; naraščanje
potenciala proti pozitivni vrednosti
• Repolarizacija: MP se vrne v prvotno stanje; zapiranje Na kanalčkov, K
kanalčki ostajajo odprti; padanje MP proti negativni vrednosti (zaradi K ionov)
• Hiperpolarizacija: določen delež K kanalčkov je odprtih- padanje potenciala.
Ko se zaprejo vsi K kanalčki, se MP ustavi v vrednosti MMP
29. Vloga napetostno odvisnih ionskih kanalčkov pri nastanku AP
Na kanalčki se odprejo med depolarizacijo in zapirajo med repolarizacijo
K kanalčki se zaprejo v fazi hiperpolarizacije
30. REFRAKTARNA DOBA (refraktarna doba)
• je čas po sprožitvi akcijskega potenciala, ko nov dražljaj ne more sprožiti novega AP
ali pa je potreben dražljaj večje jakosti
• je posledica inaktiviranosti Na kanalčkov: po odprtju Na kanalčka in ponovnem
zaprtju je le ta nekaj časa nezmožen ponovnega odprtja
• čas absolutne neodzivne dobe: inaktiviranih je preveč kanalčkov, da bi lahko nov
dražljaj odprl kanalčke, da bi se membrana depolarizirala do pražne vrednosti
[wp_ad_camp_1]
31. LASTNOSTI AP
• nastane po principu vse ali nič- ko se sproži poteka do konca
• širi se vzdolž membrane
• sprememba, ki jo povzročijo na enem koncu membrane povzroči spremembe na
drugem koncu membrane ali na sosednjih celicah
• časovno omejen
• ko membrana ni sposobna tvoriti novega akcijskega potenciala- refraktarna doba
32. LASTNOSTI IONSKIH KANALČKOV
• transmemebranske BK: omogočajo transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico
in obratno
• so selektivni: niso prepustni za vse ione enako
• so osnova za električno signaliziranje vzdraženih celic
33. DELITEV IONSKIH KANALČKOV
• aktivni: se odpirajo in zapirajo; pasivni: so ves čas odprti
• specifični (prepuščajo K, Na, Ca, Cl ione ), nespecifični (Na, Ca ione)
• ionski kanalčki, odvisni od napetosti (K, Na, Ca)
• ionski kanalčki: odvisen od liganda (NMDA receptorji, GABA receptorji, receptorji za
acetilholin)
• mehanski kanalček (receptorske celice v notranjem ušesu)
34. ELEKTROMIOGRAFIJA
• tehnika za ocenjevanje in zabeleženje fizioloških lastnosti mišic in živcev, ki
mišice oživčujejo
• merimo sproščene ali skrčene mišice
• elektromigraf
35. LASTNOSTI TRANSVEZALNEGA VALOVANJA
Delci snovi nihajo pravokotno na smer širjenja valovanja(valovanje prožne vrvi)
36. LASTNOSTI LONGITUNALNEGA VALOVANJA
Delci snovi nihajo v smeri širjenja valovanja (zvok)
37. ZNAČILNE KOLIČINE VALOVANJA
• Amplituda: največji odmik od ravnovesne lege
• Frekvenca: število valov, ki jih izvir odda vsako sekundo
• valovna dolžina: razdalja med sosednjima hriboma
• Hitrost valovanja: frekvenca x valovna dolžina
38. SLUŠNO OBMOČJE ČLOV. UŠESA ZA NIZKE IN VISOKE TONE
• glasnost: večja je amplituda zvoka, glasnejši je zvok
• višina tona: višje tone slišimo pri večjih frekvencah, nižje pri manjših frekvencah
• nizek ton: do 20 Hz, visok ton: nad 20kHz
39. AVDIOMETRIJA- klinična preiskava sluha
40. AVDIOGRAM- zapis občutljivosti sluha za glasove
41. ŠIRJENJE VALOVANJA V POLŽU
• Valovanje zvoka povzroči nihanje bobniča, ki se preko slušnih koščic (kladivce,
nakovalce, stremence) prenese do polža
• Valovanje se širi po tekočini in se spremeni v električne impulze
42. VALOVANJE V KORTIJEVEM ORGANU
• pretvarja valovanje v električne impulze
• zvok povzroči nihanje ali draženje čutnih celic ali dlačic
43. NIHANJE BM OB VISOKIH IN NIZKIH FREKVENCAH
• prednji del BM (pri vrhu polža) zaniha ob visokih frekvencah)
• BM na začetku polža zaniha ob visokih frekvencah
44. DLAČNE CELICE KORTIJEVEGA ORGANA. Premik, vzburjenje, depolarizacija
• premik dlačic vzdraži dlačno celico, ki sproži depolarizacijo
• nastane živčno vzburjenje, ki prenese informacijo v možgane (center za sluh)- tako da
lahko zazanamo višino in barvo zvoka
45. SVETLOBA
Odbojni zakon: opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima
hitrostma valovanja
• vpadni, odbiti žarek in vpadna pravokotnica ležijo v isti ravnini
• odbojni kot je enak vpadnemu
Lom svetlobe: je pojav ko svetloba preide iz enega sredstva (npr redkejše sredstvo- zrak) v
drugo (v gosto sredstvo- steklo) in spremeni hitrost in smer širjenja valovanja
46. KONVEKSNE IN KONKAVNE LEČE
Konveksne leče: so zbiralne leče- žarke zberejo in usmerijo k optični osi, da so po prehodu
skozi lečo bolj konvergetni. Vzporedni žarki se po prehodu sekajo v gorišču (odpravljanje
daljnovidnosti)
Konkavne leče: so razpršilne leče- žarke z lomom v leči rapršijo. Snop vzporednih žarkov
pada na lečo vzporedno z optično osjo. Po lomu v leči se razpršijo tako, kot bi žarki izhajali iz
navideznega gorišča (odpravljanje kratkovidnosti)
47. STATIKA
Mirovanje- sistemi so v ravnovesju, vsota sil in navorov je enaka 0
48. DINAMIKA
Gibanje- na telo vplivajo sile in navori, vsota sil in navorov je različna od 0
49. VZVOD 1.TIPA
• dvokraki
• sila bremena (mišice) in sila (gravitacija) sta v nasprotnih straneh oporne točke-
vzvoda (osišče so kosti, ki imajo oporno točko v sklepu, npr vrat)
• navor sile = navor bremena
50. VZVOD 2. TIPA
• enokraki
• razlika med vzvodom 1. tipa je, da je razdalja med silama krajša
• sila bremena in sila sta nasprotni usmerjeni
• sila bremena je daljša od sile
• sila je bolj oddaljena od oporne točke kot breme
• primeren je za premagovanje velikih sil
51. VZVOD 3. TIPA
• enokraki
• najbolj pogost (osišče- komolčni sklep)
• sila bremena (mišica upogibalke nadlakti) in sila (skupna teža roke in podlakti )sta
naprotno usmerjeni
• sila bremena je krajša od sile
• sila je bližje oporni točki kot breme
• pojavlja se tam, kjer so potrebne velike hitrosti gibanja na račun večjih sil
52. SILE, KI DELUJEJO NA DISK V HRBTENICI
Pritisk teže zgornjega dela telesa vertikalno na disk (deluje navzdol), reakcijska sila je
nasprotno usmerjena. Kot se spremeni, pojavi se strižna sila (bolečina)
53. OBREMENITEV 5. LEDVENEGA VRETENCA
• pokonča drža: navora Mm in Mg sta enaka in nasprotno usmerjena. To zagotavljajo
mišice iztegovalke s silo Fm, ki je enaka Fg
• predklon: ročica zg. dela telesa Rg se poveča do 6 krat, medtem ko ročica sile mišice
Rm ostane enaka. Mišica razvije 6 krat večjo silo kot je sila teže zgornjega dela telesa
54. BIOMEHANIKA STOPAL
stopalni lok:
– spodnji del petnice (zadaj)
– glavice prve stopalne kosti (spredaj na zunanji strani)
– glava pete stopalne kosti (spredaj na zunanji strani)
Naloge stopalnih lokov: omogočajo stopalu prožnost; pri obremenitvah se sploščijo, pri
razbremenitvah se vrnejo v prvotni položaj; omogočajo, da se stopalo prilagaja neravnim
podlagam
55. KAKO DELUJE RTG CEV:
Glej skripto
56. KAKO NASTANE GAMA ŽARČENJE:
Nastane ko elektron in pozitron med trkanjem oddajata energijo v linearnem
pospeševalniku.
57. KDAJ SE UPORABLJA CT IN KDAJ PET METODA:
CT se uporablja ko ni nobene druge možnosti za diagnostiko.Je najostrejši posnetek
notranjosti telesa.doza sevanja je ogromna.
PET, lahko aktivno izbiramo, katero tkivo si želimo ogledati,prav tako lahko
spremljamo časovni potek snovi v tkivu.
58. RESONANCA VODIKOVIH ATOMOV PRI SLIKANJU Z MR
To je jedrska MR. Uporablja se jedra vodikovih atomov, ker se vodik nahaja v vseh
človeških tkivih.
59. KAKO NASTANE SLIKA PRI MR?
Vzbujena jedra se v različnih tkivih vračajo v nevzbujeno stanje različno hitro. Primer
je tumor v možganih,ko ima le ta reakcijski čas krajši od časa ostalih tkiv v glavi.
60. EKG
Je grafični zapis električne aktivnosti srca. Z njim ugotavljamo obolenja oz. nam
prikaže elek.tokove v srčni mišici.
61. ELEKTROKARDIOGRAF
Je aparat ki sprejema in grafično prikazuje elek.tokove v srčni mišici.
62MMP SRČNE MIŠICE
-90mV (notranjost je zaradi ionskih nosilcev električnega naboja negativna)
63AKCIJSKI POTENCIAL SRČNE MIŠICE
Faze vzdraženja:
• vdor Na ionov v celico- depolarizacija
• Na kanalčki se zaprejo, vdor Ca ionov, kanalčki K se zaprejo
• Ca kanalčki se zaprejo, odprejo se K kanalčki- repolarizacija
• MMP
Primerjava:
MMP – 70mV – 90 mV
depolarizacija vdor Na vdor Na
repolarizacija Izhod K iz celice Izhod K iz celice, vdor Ca
hiperpolarizacija K kanalčki so odprti; izhod K Ni
skeletna Srčna
Trajanje potenciala 1-2ms 200ms
64. EKG SIGNAL (P VAL, QRS KOMPLEKS,T VAL)
P val nam prikaže depolarizacijo atrijev,QRS depolarizacijo ventriklov, T val pa
repolarizacijo ventriklov.
65.KJE SE PRIČNE ELEKT.AKTIVNOST SRČ.MIŠICE,IN KAKO POTEKA
Sinusna aktivnost se prične v sinusno-atrialnem vozlu.Poteka tako,da se elekt.impulz
hitro širi po D prekatu v atrioventrikularni vozel. Od tu dalje impulz upočasnjeno
potuje skozi AV vozel (prekat se polni z krvjo) skozi vlakna.
66.POZITIVNI ODKLON NA EKG SIGNALU
Ko depolarizacija poteka iz negativne (-) proti pozitivni elektrodi (+)
67. NEGATIVNI ODKLON NA EKG SIGNNALU
Ko depolarizacija poteka od pozitivne k negativni
68. ZAKAJ IMA P VAL POZITIVNI ODKLON NA EKG
Zaradi atrialne depolarizacije je usmerjena vzporedno 2 odvodu
69. ZAKAJ IMA Q VAL NEGATIVNI ODKLON NA EKG
Zaradi septalne depolarizacije, ko se širi proti desni strani.
70. ZAKAJ IMA R VAL POZITIVNI ODKLON NA EKG
Zaradi depolarizacije obeh ventriklov,ko je usmerjena navzdol proti L nogi.