1. katere tri večje skupine makrobioloških molekul poznaš?
Nukleinske kisline-DNA;RNA
Proteini-encimi
Polisaharidi-škrob ,celuloza,glikogen
2. kakšna reakcija je kondenzacija?
Povezava mono merov z odcepom vode.
3. homopolimeri
a.škrob,b.glukoza,fruktoza,c.DNA
4. prokarionti:
a.E.colli,b.medved,c.človek
5. Kje je shranjena biološka informacija?
Genetska informacija je shranjena v strukturi makromolekuleDNA(podvojevanje).RNA pa nosi informacijo za sintezo proteinov.
7. relativna molekulska masa vode je:
H2O=H2X=2,0+O16,0=18,0
8. kaj tvori puferske sisteme?
Pufri so vodne raztopine,ki se ob dodatku kislin ali bazupirajo spremembi pH.
Bikarbonatni pufer,hemoglobinski p.,fosfatni p.,plazemski p.
9. Naštej funkcionalne grupe AK:
Centralni C atom na katerega so vezani Hatom,karboksilna skupina COOH,aminska skupina NH2 in stranska veriga R.
10. naštej 10 amiknokislin:
Alanin,arginin,aspargin,cistein,fenilalanin,glicin,glutamin,histidin,izolevcin,leucin,lizin
11. Nariši krivuljo vezave O2 na mioglobin in hemoglobin:
15. Heksoze:
a.riboza,b.galaktoza(glukoza,fruktoza),c.deoksiriboza
16. Kaj je saharoza?
Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, Spada med disaharide. Je spojina fruktoze in glukoze, z molekulsko formulo C12H22O11.
17. naštej 6 maščobnih kislin:
metanojska kislina mravljinčna kislina HCOOH etanojska kislina ocetna kislina CH3COOH propanojska kislina metilocetna kislina CH3CH2COOH butanojska kislina maslena kislina CH3(CH2)2COOHpentanojska kislina valerianska kislina CH3(CH2)3COOH heksanojska kislina kapronska kislina CH3(CH2)4COOH
18. kaj je glukoza permeaza?
Prenašalni protein za glukozo.
19. Purinske baze so:
Adenine,gvanin.
20. Iz česa sestoji kromatin?
Osnovna enota kromatina je nukleosom. Nukleosom sestavlja proteinsko jedro iz osmih histonov: H2A, H2B, H3 in H4 (dve kopiji vsakega), okrog katerega je približno dvakrat ovita DNK.
21. Kaj so ribosomi’
Ribosom je celični organel, ki katalizira in regulira tvorbo proteinov. Ribosomi so sestavljeni iz ribosomska RNA|ribosomskeRNA in ribosomskih proteinov (ribonukleoprotein ali RNP).
Ribosomi lahko v citoplazmi (notranja tekočina celice) prosto lebdijo ali pa so vezani na endoplazemski retikulum ali na jedrno ovojnico.
22. nariši mitohondrij:
23.Kdaj nastane laktat?
Končni produkt glikolize je piruvat. Če na razpolago NI dovolj kisika, se ta nadalje spremeni v mlečno kislino oz. sol mlečne kisline – laktat, drugače pa v acetil koencim A, ki nato vstopi v proces, ki se imenuje Krebsov cikel. Včasih se je celotnemu procesu, v katerem nastane laktat, reklo anaerobna glikoliza.
24.naštej tri molekule ki vstopajo v glikolizo:
Glukoza,MK,beljakovine
25. Corijev ciklus:
Corijev ciklus je posebej pomemben v zgodnji
fazi stradanja, v kateri se molekule laktata, ki
nastanejo v perifernih tkivih, prenesejo v jetra
in uporabijo v procesu glukoneogeneze.
26.naštej hormone:
Inzulin , Glukagon, Adrenalin ,Histamin Noradrenalin , Dopamin Melatonin
27.kaj so izotopi?
so atomi kemijskega elementa z enakim vrstnim številom in različnim masnim številom.
28.KAKŠNA JE KONCENTRACIJA Na+ V ECT, /K+/Cl- ?
KONCENTRACIJA Na+ v ECT je 135 – 145 mmol/L, v ICT je 12 mmol/L
K+ v ECT je 3,6 – 5,1 mmol/L, v ICT je 140 mmol/L
Cl- v ECT je 95 – 105 mmol/L
29.TRANSPORTNE OBLIKE HOLESTEROLA V KRVI!
LDL ( LIPOPROTEINI majhne gostote ) so glavni prenašalci holesterola po krvi iz jeter do perifernih tkiv.
HDL ( LIPOPROTEINI velike gostote ) prenašajo kri iz perifernih tkiv v jetra – dober holesterol.
Poznamo PROSTI in ZAESTRENI holesterol.
30.NAPIŠI FORMULE ZA:
* · ETANOL = C2H5OH
* · METAN = CH4
* · AMONIAK = NH3
* · AMONIJEVA BAZA = NH4OH ( NH3 + H2O NH4+ + OH- )
* · DUŠIK = N2
* · SOLNA KISLINA = HCl
31.ESENCIALNE AMINOKISLINE!
ESENCIALNE AK so AK, ki jih telo ne more sintetizirati samo, zato jih moramo vnašati s hrano. Esencialnih AK je 8: IZOLEVCIN, LEVCIN, LIZIN, METIONIN, FENILANALIN TREONIN, TRIPTOFAN in VALIN.
32.NEESENCIALNE AMINOKISLINE!
NEESENCIALNE AK so AK, ki jih organizem sintetizira, zato niso nujno potrebne v prehrani. Neesencialne AK so: ALANIN, ASPARAGIN, ASPARTAT, CISTEIN,
34.KAJ JE GLUTATION? – NJEGOVA VLOGA V ERITROCITU!
GLUTATION je peptid, ki je sestavljen iz aminokislin GLUTAMIN – a, CISTEIN – a in
GLIACIN – a. Je antioksidant in reducent.
Njegova vloga v eritrocitu je, da drži obliko eritrocitove membrane!
35.KAJ SO GLIKOLIPIDI?
Glikolipidi so del lipidnega dvosloja celične membrane – so samo na zunanji strani.
Sestavljeni so iz polarne glave ( hidrofilni ) in nepolarnega repa ( hidrofobni ). Glava je iz sladkorja – običajno iz galaktoze, lahko pa iz glukoze – sladkorjev pa je lahko tudi več.
36.KAJ SO TRIACIL GLICEROLI? ( TAG )
TRIACIL GLICEROLI so nepolarni LIPIDI. Sestavljeni so iz glicerola in maščobnih kislin.
Lahko so enostavni TAG – imajo tri enake maščobne kisline ( redki v naravi ) ali mešani z dvema ali tremi različnimi maščobnimi kislinami.
TAG so nepolarne, hidrofobne molekule – HETEROPOLIMERI.
37.KAKO NASTANEJO TAG – I ?
Nastanejo z ESTERSTIFIKACIJO. Glicerol ima tri hidroksilne skupine, na katere se z esterskimi vezmi vežejo maščobne kisline.
38.KAKŠNA JE RAZLIKA MED OLJI IN TRDNIMI MAŠČOBAMI?
Maščobe so TAG izolirani iz živalskega tkiva in so pri sobni temperaturi trdni, ker vsebujejo
pretežno. Olja pa so TAG iz rastlinskih semen in vsebujejo pretežno nenasičene
MK in so pri sobni temperaturi tekoči. Razlika je zaradi MK, ki so vezane na GLICEROL.
39.ZAKAJ SO POMEMBNI GLIKOPROTEINI?
GLIKOPROTEINI so proteini, ki imajo kovalentno vezan ogljikov hidrat. Sodelujejo pri mnogih bioloških procesih – pri imunskem odgovoru, prepoznavanju med celicami in strjevanju krvi; mnogi pa so pripeti na plazemsko membrano.
40.KAJ SO HILOMIKRONI?
HILOMIKRONI so LIPOPROTEINI z najmanjšo gostoto; sestavljeni so iz lipidov, lahko jih razumemo kot kapljice maščob obdane s plastjo proteinov in polarnih lipidov. V notranjosti vsebujejo TRIACILGLICEROLE in ZAESTREN holesterol, na površini pa holesterol, fosfolipide in proteine, ki jim povečajo topnost v vodi.
KAKO SE HILOMIKRONI TRANSPORTIRAJO V KRVNEM OBTOKU?
V črevesu se sestavijo iz lipidov iz hrane, se absorbirajo in preko limfe izločijo v kri, po kateri se prenesejo do perifernih tkiv. Tam lipaza sprosti MK iz triacilglicerolov ( TAG ). Lipoprotein izgubi večino TAG ostane hilomikronski ostanek, ki je bogat s holesterolom.
41.KAJ SO LIPOPROTEINI?
Nepolarni lipidi se po krvi prenašajo kot lipoproteinski kompleksi; to so serumski delci,
sestavljeni iz specifičnih proteinov – imenovanih APOLIPOPROTEINI in različnih
kombinacij TRIACILGLICEROLOV,FOSFOLIPIDOV, HOLESTEROLA IN HOLESTEROLNIH ESTROV!
42.Koliko kemijskih elementov je biološko pomembnih?
Od več kot 100 jih je biološko pomembnih 31 ( 28%).
43.Kateri elementi so sestavni del vsakega živega bitja?
Ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor in žveplo.
44.Kaj so homopolimeri?
To so makromolekule sestavljene iz enakih monomernih enot. V bistvu imajo vse molekule enako zgradbo in lastnosti. ( npr. škrob, celuloza…).
45.Kaj so heteropolimeri?
Tu gre za veliko število molekul, ki se lahko med seboj razlikujejo v fizikalnih, kemijskih in bioloških značilnostih. ( npr. protein, nukleinska kislina).
46. Naštej deoksiribonukleotid monofosfate!
DNA je sestavljena iz štirih vrst monomernih enot: deoksiadenozin- 5/ – monofosfata ( dAMP), dGvaninMP, dCitozinMP, dTiminMP.
47.Naštej vlaknaste strukture citoskeleta!
Citoskelet sestavljajo predvsem proteini. Vlaknaste strukture tvorijo mikrotubuli, mikrofilamenti, srednje veliki filamenti.
48.Naštej 5 razlik med prokariontsko in eukariontsko celico!
OBLIKA ( prokarionti: kroglaste,palične in spiralne) , Eukarionti: različnih oblik
MEMBRANA: ( prokarionti: celična stena z mezosomi, pokrita z bički in piliji) , Eukarionti: plazmalema iz lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov
CITOPLAZMA ( prokarionti: suspenzija molekul, encimov, ribosomov in DNA ) , Eukarionti ( citosol – proteini, encimi, hranila, prostor, kjer poteka mnogo metaboličnih reakcij )
JEDRO ( prokarionti: nimajo jedra, imajo samo nukleotid v katerem je zvita DNA), Eukarionti: (imajo jedro z jedrno ovojnico v katerem je shranjena genetska informacija)
ORGANELI ( prokarionti: nimajo organelov), Eukarionti: imajo organele
CITOSKELET ( prokarionti ga nimajo,imajo samo celično steno), Eukarionti ga imajo
49. Zakaj služijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?
Uravnavanje gibanja organelov, oblika celice in celici omogočajo premikanje. CITOSKELET.
50.Kako se prenaša genetska informacija iz DNA?
Informacija se iz DNA prevede v RNA in preko nje na proteine. Z generacije v generacijo se informacija prenaša s podvojevanjem.
51.Naštej vrste RNA!
Obstajajo tri vrste RNA. – Ribosomska RNA ( rRNA), – Prenašalna RNA ( tRNA), – Informacijska RNA ( mRNA).
52.Kaj je genom?
Celotno količino genetske informacije določene celice, ki je shranjena v makromolekuli DNA imenujemo genom.
53.Naštej vlogo vode v celici!
– Je topilo in reaktant,
– uravnava telesno temperaturo,
– uravnava koncentracijo vodikovih ionov in pH,
. je glavna sestavina večine bioloških tekočin.
54.Zakaj so pomembni miceli?
Struktura micela
NATRIJEV STEARAT, KI JE KARBOKSILATNI ANION IN NEPOLARNI OGLJIKOVODIKOV KONEC + VODA
Omogočajo, da se lahko nepolarne spojine transportirajo po vodi, potem, ko se raztopijo v nepolarni sredici micelov. Zato jih uporabljamo, kot detergente ali kot nosilce zdravilnih učinkovin. Pomembni za nastanek bioloških membran.
55.Definicija pH kislin in baz!
pH – negativni desetiški logaritem koncentracije vodikovih ionov.
Vrednost pH raztopine je odvisna od nekaterih snovi ( kisline, baze), ki zvišajo ali znižajo koncentracijo vodikovih ionov v vodi.
Kisline v vodni raztopini oddajo proton, baze pa sprejmejo proton. Bolj je neka spojina kisla, nižji ima pH,bolj je alkalna višji ima pH. pH vrednost nevtralne vode je 7.
56.Kaj je reverzibilna inhibicija encimov?
Reverzibilni inhibitorji se vežejo na encim, a lahko od njega disociirajo. Encim je torej neaktiven le takrat, ko je reverzibilni inhibitor vezan nanj.
57.naštej tri koencime:
tiaminpirofosfat (TPP)
lipoamid, koencim A (CoA-SH)
lavinadenindinukleotid (FAD) in nikotinamidadenindinukleotid (NAD+)
58.KAJ SO KOFAKTORJI ENCIMOV ( DEFINICIJA ), KATERI SO POGOSTI?
Kofaktorji encimov so KOENCIMI = koencimi se na encim vežejo samo začasno.
Koencimi so običajno vitamini: – niacin – B2
– pantotenska kislina – B1
– biotin – pridoxal fosfat
– B12 – folna kislina
59.NAPIŠI DEFINICIJO AKTIVNEGA KATALITIČNEGA CENTRA ENCIMA!
AKTIVNI katalitični center encima je pomemben za njegovo katalitično delovanje. Reagira z molekulami substrata, specifičen je za posamezen encim; substrat se nanj veže s kovalentnimi vezmi.
60.KAJ SO ALOSTERIČNI ENCIMI?
Alosterični encimi spadajo med REGULATORNE encime. So velika skupina encimov, ki ne kažejo značilnosti MICHAELIS – MENTENOVE kinetike = HIPERBOLIČNE krivulje hitrosti. Alosteričnost pomeni, da so sestavljeni iz več podenot pri katerih pride pri vezavi
LIGANDOV do KONFORMACIJSKIH sprememb. V celici so ti encimi odgovorni za katalizo pa tudi za uravnavanje hitrosti celotnih metaboličnih procesov.
61.MICHAELIS – MENTENOVA ENAČBA! Osnovno enačbo lahko zapišemo kot:
pri čemer je:
* · V0 – začetna hitrost,
* · Vmax – maksimalna hitrost,
* · [S] – koncentracija substrata,
KM – Michaelisova
* · konstanta.
62.Kaj so encimi? definicija encima in katere vrste encimov poznamo?
Encimi so katalizatorji biokemijskih reakcij v živih organizmih. Usmerjajo in uravnavajo tisoče reakcij, ki omogočajo pretvorbe energije, sinteze in metabolične razgradnje. Po kemični strukturi so proteini. Oksireduktaze,transferaze,hidrolaze,izomeraze,liaze,ligaze
Amilaza,lipaza,pepsin,ast,ldh,alt,ald
Encimi v celici: – membranski – citoplazmatski –organelospecifični – inkretorni – sekretorni
63. Kaj so alosterični encimi
ALOSTERIČNI ENCIMI – SPADAJO MED REGULATORNE ENCIME – SO VELIKA SKUPINA ENCIMOV KI NE KAŽEJO ZNAČILNOSTI MICHAELIS -MENTENOVE KINETIKE – HIPERBOLIČNE KRIVULJE HITROSTI. ALOSTERIČNOST POMENI DA SO SESTAVLJENI IZ VEČ PODENOT PRI KATERIH PRIDE PRI VEZAVI LIGANDOV DO KONFORMACIJSKIH SPREMEMB. V CELICI SO TI ENCIMI ODGOVORNI ZA KATALIZO PA TUDI ZA URAVNAVANJE HITROSTI CELOTNIH METABOLIČNIH PROCESOV
64. Naštej funkcije mitohondrijev
PROSTOR KJER POTEKAJO METABOLIČNI PROCESI, KI VODIJO DO NASTANKA ENERGIJSKO BOGATE MOLEKULE ATP.
65. Kaj je bistvena kemijska lastnost nenasičenih mašč. Kislin
ZANJE JE ZNAČILNA REAKTIVNOST MOLEKUL, KI IMAJO DVOJNE VEZI V CIS KONFIGURACIJI MED DVEMA OGLJIKOMA.
66.Katere žolčne kisline poznaš?
HOLNO ŽK ,GLIKOHOLNO ŽK.
67.Koliko je pH arterielne krvi
PH ARTERIELNE KRVI JE 7.36 – 7.42.
68.V kakšne epruvete se vrši odvzem krvi za teste ledvične funkcije?
V EPRUVETE ZA BIOKEMIČNE PREISKAVE. EPRUVETE SO Z RDEČIM POKROVČKOM (BREZ DODATKOV) ALI RUMENIM (EPRUV. Z GELOM)
69. V katere epruvete vršimo odvzem krvi za amonijak (NH3)?
V EPRUVETE Z ZELENIM POKROVČKOM (HEPARINIZIRANA) VSEBUJE LITHIUM HEPARIN. LAHKO PA TUDI V EPRUVETO Z VIJOLIČNIM POKROVČKOM, VENDAR JE POTREBNO DODATI ŠE SERIN. EPRUVETO JE POTREBNO HRANITI NA LEDU IN NAJKASNEJE V 2 URAH DOSTAVITI V LABORATORIJ.
70. V kakšne epruvete izvršimo odvzem krvi za kalcij?
RDEČ ALI RUMEN ZAMAŠEK.
71. V kakšne epruvete izvršimo odvzem krvi za mikroelemente (cink, baker)?
V EPRUVETE Z MODRIM POKROVČKOM
72. V kakšnih bioloških tekočinah se določata Mg in Ca?
SERUM, URIN,
73. Zakaj je pomembno, da kri za glukozo odvzamemo v epruvete s sivim zamaškom?
VSEBUJE ANTIKOAGULANT, KI OHRANI GLUKOZO PRED RAZPADOM.
74 .Iz česa je sestavljena molekula hemoglobina
HEMOGLOBIN JE KONJUGIRANI PROTEIN. SESTAVLJEN JE IZ PROSTETIČNE GRUPE – HEM, BELJAKOVINE – GLOBIN IN ŽELEZA V DVO VALENTNI OBLIKI.
75.KATABOLIZEM= osnovna kemična reakcija je OKSIDACIJA. Razgradnja (npr.maščob,glukoze),nastanejo INTERMEDIATI ( vmesni produkti ), lahko pa do končne razgradnje – nastane energija.
76.ANABOLIZEM= sinteza kompleksnih bioloških molekul. Osnovna kemična reakcija je REDUKCIJA, da ta poteka je potrebna E ( iz ATP )
77.KEMIČNE ZNAČILNOSTI AK: DIPOLARNA IONSKA OBLIKA-Ph7,4,AMINSKA SKUPINA-pKa9,7,KARBONSKA SKUPINApKa2,3,STEREOIZOMETRIJA(L-D AK)=SUČEJO RAVNINO POLARIZACIJSKE SVETLOBE V LEVO IN DESNO.
78.PEPTIDI-VEČ AK POVEZANIH Z AMIDNO VEZJO
79.PROTEINI-POLIMERI IZ RAZLIČNIH LEVOSUČNIH AK
80.LIPIDI-HIDROFOBNE SPOJINE-NASIČENE IN NENASIČENE MK
81.MONOSAHARDI: FRUKTOZA,GALAKTOZA,RIBOZA,GLUKOZA,MANOZA
82.DISAHARIDI: SAHAROZA,LAKTOZA,MALTOZA
83.POLISAHARIDI: ŠKROB,CELULOZA,GLIKOGEN
84.KAJ JE GEN? GEN JE SESTAVNI DEL GENOMA.SESTAVLJEN JE IZ EKSONOV=KODIRAJOČA REGIJA GENA( NOSIJO GENETSKO INFORMACIJO) IN INTRONOV=NEKODIRAJOČA REGIJA GENOV (NE NOSIJO GENETSKE INFOR.)
85.MLEČNOKISLINSKO VRENJE POTEKA V AEROBNEM CITRATNEM CIKLUSU.
86.POSLEDICE OKVARE GENOV:CISTIČNA FIBROZA,MIŠIČNA DISTROFIJA
87.RNA JE SESTAVLJENA IZ RIBOZE.
DUŠIKOVE BAZE, KI TVORIJO RNA SO: ADENIN, CITOZIN, URACIL.
VERIGI DVOJNE VIJAČNICE STA POVEZANI Z KOVALENTNIMI VEZMI.
Z VODIKOVIMI VEZMI SO POVEZANE BAZE V DNA : GVANIN IN CITOZIN.
POSAMEZNA NUKLEOTIDNA VERIGA SLUŽI KOT MATRICA ZA SINTEZO SEBI ENAKE VERIGE.
RNA V EVKARIONTSKI CELICI SE NAHAJA V JEDRU.
SINTEZA RNK POTEKA V JEDRU.
PRI TRANSKRIPCIJI RNA SODELUJEJO RNA POLIMERAZE.
88.DNA V ČLOVEŠKI CELICI SE NAHAJA V KROMOSOMIH.
RIBOSOMI SE V EVKARIONTSKI CELICI NAHAJAJO NA POVRŠINI ENDOPLAZMATSKEGA RETIKULUMA.
KROMATIN JE V JEDRU.
KROMOSOMI SO MOLEKULE DNA.
KROMOSOME LAHKO VIDIMO POD ELEKTRONSKIM MIKROSKOPOM.
BELJAKOVINE, KI SO POVEZANE V DNA V KROMOSOMU SO HISTONI.
PRI REPLIKACIJI DNA SODELUJEJO DNA POLIMERAZE.
PRI EVKARIONTIH POTEKA REPLIKACIJA DNA V JEDRU.
MAKROMOLEKULE SO: DNA, HOLESTEROL, RNA, KOENCIM – A
89.MONOMERI SO: DEOKSIRIBOZA, GVANIN, RIBOZA, ASPARAGIN
90.HETEROPOLIMERI SO: DNA, KOENCIM – A,
91. HOMOPOLIMERI SO: GLIKOGEN,
92. POLARNE MOLEKULE SO: ETANOL,
93.ENCIMI SO: RNA,DNA,AST,ALT,ALKALNA FOSFATAZA
94.LIPIDI SO: VOSKI, HOLESTEROL, VITAMIN D
95.KAJ JE RIBOZA IN KAJ JE DEOKSIRIBOZA ( pentozi, monomer )? V KATEREM CIKLUSU NASTAJATA?
To sta pentozi, monomera. Riboza je sladkor v ribonukleotid monosulfatu, ki je gradnik RNA. Deoksiriboza pa je sladkor v deoksiribonukleotid monofosfatu gradniku DNA. Nastajata v metaboličnem procesu GLIKOLIZE.
96.KAJ SO BAKTERIOFAGI?
kompleksna oblika virusa, ki napada bakterije in so specializirani za določeno bakterijo
glava je sestavljena iz beljakovinskega ovoja, ki obdaja genetski material + REP
beljakovine iz repa prepoznajo bakterijo, na katero se bakteriofagi pritrdijo z repkom
uporabljajo jih za preprečevanje bolezni, ki jih povzročajo bakterije
97.KAJ JE REKOMBINACIJA DNA?
Rekombinacija DNA je molekulsko kloniranje!
98.KAJ SO PLAZMIDI?
Plazmidi so večinoma krožne, lahko pa tudi LINEARNE DVOVIJAČNE molekule DNA, ki so sposobne samostojnega podvojevanja, pri bakterijah, arhejah, lahko pa tudi pri evkariontih.
99.KAJ JE CIKLIČNI ADENOZIN MONOFOSFAT?
cAMP je oblika adenozin monofosfata, v kateri sta hidroksilni skupini na mestih 3´ in 5´ povezani v ciklični fosfodiester in deluje kot sekundarni obveščevalec.
100.KATERO HIDROLIZO POZNAŠ?
HIDROLIZA je cepitev vezi. Pomeni, da polimer ob prisotnosti H2O razpade na monomere. Poznamo:ESTROV ( LIPAZA ),AMIDOV ( KARBOKSI – PEPTIDAZA )GLUKOZIDOV ( LAKTAZA )
101.KAJ SO AMINOTRANSFERAZE?
Aminotransferaze so podskupina transferaz, ki katalizirajo TRANSAMINACIJO. Transferaze so encimi, ki katalizirajo prenos funkcionalne skupine z ene molekule na drugo. Transaminacija je reakcija v kateri se aminska skupina z ene AK prenese na alfa ketokislino = katalizirajo jo AMINOTRANSFERAZE.
102.KAJ SO RIBOCIMI?Ribocimi so molekule katalitične RNA, ki delujejo kot encimi. Molekula ima katalitične in encimske lastnosti. Poznamo:RIBONUKLEAZA P – lahko cepi Trna,SAMOIZREZUJOČI INTRONI RNA
103.KAJ JE GORIŠČE LEČE POD MIKROSKOPOM?
Točke v kateri optična os prebode goriščno ravnino imenujemo GORIŠČE.
NAŠTEJ DELE MIKROSKOPA!Ločimo mehanske in optične dele. Optični so:okular,objektiv,kondenzor,,kolektor, svetilo
KAJ JE DIOPTRIJA?Dioptrija je enota za lomnost leče.
104.KAJ JE ESTERIFIKACIJA?
ESTERIFIKACIJA je kadar se hidroksilna skupina ( alkohol ) poveže z maščobno kislino z
estersko vezjo. Proces lahko poteče postopoma – nastanejo vmesni MONOACILGLICEROLI
ali DIACILGLICEROLI. Produkt sta ESTER in VODA.
105.KAJ JE MUTACIJA? Mutacija je napaka pri replikaciji DNA. V ekson se vgradi napačen nukleotid. Posledica je prenos napačne informacije. Na eksonu – sprememba AK zaporedja, sinteza napačnega proteina – protein ne bo več pravilno deloval. Na intronu je tiha mutacija – naj nebi imelo vpliva.
106.RAZLIKA MED POLARNO IN NEPOLARNO SKUPINO!Polarne spojine so hidrofilne in so dobro topne v vodi ( alkoholi, amini, amidi, etri ). Polarna skupina tvori H – vezi z vodo. Nepolarne spojine so hidrofobne in niso topne v vodi (benzen)
107.Katere biokemijske interakcije so značilne za povezovanje biomolekul?
Nekovalentne vezi med biomolekulami: – vodikove vezi – van der Waalsove vezi – ionske vezi – hidrofobne interakcije
108.Kaj so kodirajoče regije gena?
Kodirajoče regije gena imenujemo EKSONI, ki nosijo informacijo. Povprečen ekson vsebuje od 120 do 150 nukleotidnih baz, kar pomeni, da kodira od 40 do 50 aminokislin v proteinu.
109.Kako imenujemo nekodirajoče regije genov?
INTRONI – vrinjena zaporedja. Niso ključni nosilci dedne informacije.
Kako se imenuje napaka v podvajanju DNA, če se vgradi napačen nukleotid?
Mutacija.
110.Naštej signalne molekule na membrani celic!
Prostaglandini ( lipidi) in Hormoni ( peptidi, proteini, steroidi).
111.Na kakšne molekule se vežejo signalne molekule?
Vežejo se na receptorske molekule.
Naštej sekundarne obveščevalce!
Molekula cAMP, cGMP, Ca2+, diacilglicerol.
112.Zakaj je pomemben prenos signalov na celice?
Mehanizem prenosa signalov je potreben, da se lahko začnejo celični procesi.
113.Naštej bolezni, ki so posledica motenj v celični signalizaciji!
HIV, Sladkorna bolezen tipa 2, različne vrste raka
114.Napiši definicijo amfifilnih molekul!
Imajo dvojen značaj. Imajo nepolarne in ionske lastnosti. Polarna glava in nepolaren rep. V vodi se ne raztapljajo, ampak tvorijo skupke – micele. Primer: Natrijev stearat.