1. Kateri so temeljni dogodki biokemije kot vede?
¨IN VITRO¨ SINTEZA SEČNINE ¨WOHLER¨,
Z OSNOVNIMI FIZIKALNIMI IN KEMIJSKIMI ZAKONI RAZLOŽITI PROCESE V CELICI
ŠTUDIJE CELIČNE ORGANIZACIJE IN FUNKCIJE (BIOLOGI, MIKROBIOL.,GENETIKI…)
OBE POTI SE ZDRUŽITA 1952 WATSON IN CRICK PREDSTAVITA ZGRADBO DVOJNE VIJAČNICE MOLEKULE DNA (FIZIKA,BIOLOGIJA IN KEMIJA)
2. Kaj proučuje biokemija?
BIOKEMIJA JE NAJENOSTAVNEJE OPREDELITI KOT KEMIJO CELICE. VKLJUČUJE ZNANJA IZ PODROČJA BILOGIJE I N KEMIJE. PREUČUJE PROCESE ZNOTRAJ ŽIVEGA BITJA NA RAVNI MOLEKUL.
3. Koliko kemijskih elementov je biološko pomembnih
BIOLOŠKO POMEMBNIH JE LE 31 KEM. ELEMENTOV . KI JIH LAHKO RAZDELIMO V TRI KATEGORIJE
– EL. KI SO V VEČJIH KOLIČINAH SESTAVNI DEL VSAKEGA ŽIVEGA BITJA: OGLJIK, VODIK, KISIK, DUŠIK, FOSFOR IN ŽVEPLO.
– EL. KI SO V SLEDOVIH IN SO SESTAVNI DEL VEČINE ORGANIZMOV IN SO NAJVERJETNEJE TUDI NUJNO POTREBNI ZA ŽIVLJENJE: ŽELEZO, JOD, CINK, BAKER, MAGNEZIJ, KALCIJ.
– EL. V SLEDOVIH, NAJDEMO JIH LE V NEKATERIH ORGANIZMIH IN SO NJIM NUJNO POTREBNI ZA ŽIVLJENJE: ARZEN,BROM, MOLIBDEN.
4. Kateri elementi so sestavni deli vsakega živega bitja?
OGLJIK, VODIK, KISIK, DUŠIK, FOSFOR IN ŽVEPLO
5. V kakšne epruvete izvršimo odvzem krvi za kalcij?
RDEČ ALI RUMEN ZAMAŠEK.
6. V kakšne epruvete izvršimo odvzem krvi za mikroelemente (cink, baker)?
V EPRUVETE Z MODRIM POKROVČKOM
7. V kakšnih bioloških tekočinah se določata Mg in Ca?
SERUM, URIN…
8. Definicija bioloških makromolekul
BIOLOŠKE MAKROMOLEKULE SO POLIMERI SESTAVLJENI IZ VEČSTO, TISOČALI VEČ, MANJŠIH MONOMERNIH MOLEKUL
9. Katere med naštetimi spojinami so makromolekule:
a) DNA b) glukoza c) lizin d) hinotripin e) holesterol
10. Katere spojine so monomeri: deoksiriboza, gvanin, RNA, škrob, celuloza, glikogen?
11. Definicija kondenzacije? Kakšne vrste je reakcija
KONDENZACIJA JE KEM. REAKCIJA PRI KATERI SE POVEŽETA DVE MONOMERNI ENOTI, ODCEPI PA SE VODA
12. Kaj je hioliza (VERJETNO HIDROLIZA)
HIDROLIZA ALI CEPITEV JE OBRATEN PROCES KONDENZACIJE, ČE JE VKLJUČENA VODA.
13 .Kaj so homopolimeri
HOMOPOLIMERI SO MAKROMOLEKULE, KI SO SESTAVLJENE IZ ENAKIH MONOMERNIH ENOT (ŠKROB, CELULOZA)
14. Kaj so heteropolimeri
HETEROPOLIMERI SO MAKROMOLEKULE, KI SO SESTAVLJENE IZ RAZLIČNIH MONOMERNIH ENOT. PRIMER SO PROTEINI, KJER SE VEŽE 20 RAZLIČNIH AK.
15. Obkroži heteropolimere : škrob, glikogen, DNA, koencim-a
16. Obkroži homopolimere: acetil koencim-a, RNA, glikogen, glicerol
17. Naštej deoksiribonukleotid monofosfate
DEOKSIADENOZIN -5′- MONOFOSFAT
DEOKSIGVANOZIN -5′- MONOFOSFAT
DEOKSICITIDIN -5′- MONOFOSFAT
DEOKSITIMIDIN -5′- MONOFOSFAT
18. Naštej ribonukleotid fosfate
ADENOZIN -5′- MONOFOSFAT
GVANOZIN -5′- MONOFOSFAT
CITIDIN -5′- MONOFOSFAT
URIDIN -5′- MONOFOSFAT
19. Navedi strukture v katerih se prenašajo makromolekule
20.Najvišja stopnja organizacije makromolekul
CELICA
21. Obkroži dele prokariontske celice: jedro, mitohondrij, celična stena
22. Naštej vlaknaste strukture citoskelet
MIKROTUBULI protein tubulin
MIKROFILAMENTI protein aktin
FILAMENTI različno glede na tip celice (koža – keratin)
23. Kateri protein sestavlja mikrofilamente
PROTEIN AKTIN
24. Funkcija jedra evkariontske celice
SHRANJEVANJE GENETSKE INFORMACIJE, MESTO KJER POTEKA PODVOJEVANJE DNA IN PREPISOVANJE V RNA
25. Naštej funkcije mitohondrijev
PROSTOR KJER POTEKAJO METABOLIČNI PROCESI, KI VODIJO DO NASTANKA ENERGIJSKO BOGATE MOLEKULE ATP
26. Naštej 5 razlik med prokariontsko in evkariontsko celico
VELIKOST(e.c. večja), OBLIKA (E.C. ima različno obliko), MEMBRANA (E.C. plazmalema iz lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov)
CITOPLAZMA(e.c. citosol iz proteinov, soli v vodnem mediju) JEDRO ( P.C. ga nima),
27. Zakaj služijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?
SESTAVLJAJO GOSTO MREŽO V CITOSOLU V KATERO SO VPETI ORGANELI V CELICI. URAVNAVA GIBANJE ORGANELOV, DOLOČA ZGRADBO CELICE IN JI OMOGOČA PREMIKANJE.
28. Kako se prenaša genetska informacija iz DNA?
1. PRENAŠA SE Z NATANČNIM PODVOJEVANJEM MOLEKULE DNA, KO SE INFORMACIJA V PROCESU CELIČNE DELITVE PRENESE NA HČERINSKO DNA.
2. S SINTEZO RNA, PO NAVODILIH DNA SLEDI SINTEZA PROTEINOVV DNA SHRANJENA INFORMACIJA SE IZRAZI KOT NOVO SINTETIZIRANI PROTEINI – MOLEKULSKO ORODJA ZA IZVAJANJE IN USMERJANJE NAJRAZLIČNEJŠIH PROCESOV V CELICI.
29. Zakaj nosi informacijo RNA
NOSI INFORMACIJO ZA SINTEZO PROTEINOV
30. Katere biokemijske interakcije so značilne za povezovanje biomolekul?
4 VRSTE NEKOVALENTNIH VEZI: VODIKOVE VEZI, VAN DER WAALSOVE VEZI, IONSKE VEZI IN HIDROFOBNE INTERAKCIJE
31. Nariši dvojno vijačnico DNK s komplementarnimi baznimi pari
32. Naštej vrste RNA
mRNA – MASENGER, tRNA- TRANSFER,rRNA – RIBOSOMSKA
33. Kako se pomikajo ribosomi po molekuli m RNA?
NA VSAKI MOLEKULI mRNA JE LAHKO VEČ RIBOSOMOV, KI SE POMIKAJO VZDOLŽ VERIGE, NA VSAKEM OD NJH PA SE SINTETIZIRA MOLEKULA PROTEINA. VSAK RIBOSOM SE VEŽE BLIZU 5′ – KONCA MOLEKULE mRNA IN SE POMIKA PROTI 3′ – KONCU.
34. Kaj je proteom
MNOŽICA VSEH PROTEINOV, KI SE SINTETIZIRAJO V HUMANEM ORGANIZMU, NA OSNOVI KODIRANE INFORMACIJE V GENOMKI DNA.
35. Kaj je genom
GENOM JE KOMPLETNA GENETSKA INFORMACIJA, KI JE ZAPISANA V DNA. SESTOJI IZ MNOŽICE GENOV, KI SO SPECIFIČNE KODIRAJOČE RGIJE – ENOTE NA KATERE JE RAZDELJEN GENOM.
36 .Kaj so kodirajoče regije gena
EKSON JE KODIRAJOČA REGIJA GENA, NOSI DEDNO INFORMACIJO ZA AMINOKISLINSKO SESTAVO PROTEINA.
37. Kako imenujemo nekodirajoče regije genov
INTRON JE NEKODIRAJOČA REGIJA GENA, NI KLJUČEN ZA PRENOS DEDNE INFORMACIJE
38. Kako se imenuje napaka v podvajanju DNA če se vgradi napačen nukleotid
MUTACIJA
39. Naštej signalne molekule na membranah celic
PROSTAGLANDINI
ENCIMI
40. Na kakšne molekule se vežejo signalne molekule?
VEŽEJO SE NA TARČNE CELICE NA POVRŠINI RECEPTORJEV, KI PREPOZNAJO SAMO DOLOČENE SIGNALNE MOLEKULE
41. Naštej sekundarne obveščevalce.
cAMP, gAMP, Ca2+, diacilglierol
42. Zakaj je pomemben prenos signalov na celice?
ZA ODVIIJANJE PRESNOVNIH PROCESOV,
43. Naštej bolezni, ki so posledica motenj v celični signalizaciji.
HIV, SLADKORNA BOLEZEN TIP II.,RAZLIČNE OBLIKE RAKA
44. Naštej vlogo vode v celici:
TOPILO IN REAKTANT, URAVNAVA TEL. TEMPERATURO, URAVNAVA KONC. H+ IONOV IN PH, GLAVNA SESTAVINA VEČINE BIOL. TEKOČIN, JE REDUCENT, JE PRODUKT OKSIREDUKCIJSKIH REAKCIJ
45. Obkroži polarne molekule: a) etanol b) etanol acitin c) holesterol d) lizin
46. Napiši definicijo amfifilnih molekul
AMFIFILNE MOLEKULE IMAJO DVOJNI ZNAČAJ: IMAJO NEPOLARNE IN IONSKE LASTNOSTI. TA MOLEKULE SE V VODI NE RAZTAPLJAJO, ZATO NE DOBIMO PRAVE RAZTOPINE, TEMVEČ SE ZDRUŽUJEJO V SKUPKE IMENOVANE MICELI. PRIMER JE NATRIJEV STEARAT
47. Zakaj so pomembni miceli.
IMAJO KLJUČNI POMEN PRI NASTANKU BILOŠKIH MEMBRAN.
48. Napiši strukturo micela
NATRIJEV STEARAT, KI JE KARBOKSILATNI ANION IN NEPOLARNI OGLJIKOVODIKOV KONEC + VODA
49. Definicija pH kislin in baz
KISLINE IN BAZE SO KEMIJSKE SPOJINE KI SPREMENIJO IONSKE LASTNOSTI RAZTOPIN. KISLINE SO SPOJINE, KI V VODNI RAZTOPINI ODDAJO PROTON (H+), BAZE PA SO SPOJINE KI SPREJMEJO PROTON.
50. Disociacija kisline v vodi.
HA – H+ + A-
KISLINA BAZA
51. Kaj so encimi ?
ENCIMI SO KATALIZATORJI BIOKEMIJSKIH REAKCIJ V ŽIVIH ORGANIZMIH. VEČINOMA SO BELJAKOVINE.
52. Definicija encima, katere vrste encimov poznamo
ENCIMI SO BIOMOLEKULE, KI KATALIZIRAJO IN URAVNAVAJO VSE PRESNOVNE PROCESE, KI POTEKAJO V ORGANIZMIH. DELUJEJO KOT KATALIZATORJI TAKO, DA ZMANJŠAJO AKTIVACIJSKO ENERGIJO REAKCIJE. POZNAMO MEMBRANSKE, CITOPLAZMATSKE, ORGANELOSPECIFIČNE,INKRETORNE IN SEKRETORNE.
Encimi so: a) DNA b) lipidi c) OH d) RNA
53. Kaj so kofaktorji encimov (definicija), kateri so pogosti.
KOFAKTOR JE KOMPONENTA, KI JO NEKATERI ENCIMI POLEG SVOJEGA PROTEINSKEGA DELA POTREBUJEJO ZA PRAVILNO DELOVANJE. LAKHKO JE
– ORGANSKA ALI KORDINACIJSKA SKUPINA – KOENCIM
– KOVINSKI ION ( Zn2+, Mg2+. Cu2+).
PROSTETIČNA SUPINA JE IME ZA KOFAKTORJE KI SO S KOVALENTNO VEZJO VEZANI NA PROTEIN.
54. Naštej koencime:
NAD, NADP, PANTOTENSKA KISL. – KOENCIM -A, ASKORBINSKA KISLINA(VIT C), BIOTIN, PIRODOKSAL FOSFAT, KOBALAMIN (VIT B12),FOLNA KISLINA …
55. Napiši definicijo aktivnega centra encima.
AKTIVNI CENTER JE ŽEP ALI VDOLBINA V TRIDIMENZIONALNI STRUKTURI ENCIMA, KAMOR SE SUBSTRAT VEŽE S KOVALENTNIMI VEZMI,VČASIH TUDI KOFAKTOR, IN KJER SE ODVIJA KATALIZA. JE SPECIFIČEN ZA POSAMEZEN ENCIM.
56. Napiši encimsko reakcijo pri čemer so molekule: encim, substrat, H2O
57. Rezultat encimske reakcije je: encim, produkt, koencim, vitamin
58. Naštej 7 encimov:
AST, ALT, LDH, ALKALNA FOSFATAZA, LIPAZA, DNA POLIMERAZA, TRIPSIN, RIBONUKLEAZA, RNA POLIMERAZA…
59. Kako delujejo inhibitorji encimov?
IREVERZIBILNI INHIBITOR SE POVEŽEZ ENCIMOM S KOVALENTNIMI ALI ZELO MOČNIMI VEZMI. VEŽE SE NA FUNKCIONALNO SKUPINO AK, KI SODELUJE PRI VEZAVI SUBSTRATA ALI PRI KATALITIČNEM DELOVANJU, TER TAKO INAKTIVIRA ENCIM (BOJNI STRUPI – ŠKODLJIVI, ASPIRIN INHIBIRA SINTEZO PROSTAGLANDINOV – BOLEČINA)
REVERZIBILNI INHIBITORJI SE VEŽEJO NA ENCIM VENDAR LAHKO IZ NJEGA DISOCIIRAJO – ENCIM JE NEAKTIVEN LE TAKRAT, KO JE INHIBITOR NANJ VEZAN. POZNAMO TRI SKUPINE: KOMPETITIVNE, NEKOMPETITIVNE, AKOMPETITIVNE
60. Naštej glavne grupe encimov po klasifikaciji
POZNAMO OKSIDOREDUKTAZE, TRANSFERAZE, HIDROLAZE, LIAZE, IZOMERAZE, LIGAZE.
61. Kaj so aminotransferaze
AMINOTRANSFERAZE SO PODSKUPINA TRANSFERAZ, KI KATALIZIRAJO TRANSAMINACIJO
TRANSFERAZE SO ENCIMI, KI KATALIZIRAJO PRENOS FUNKCIONALNE SKUPINE Z ENE MOLEKULE NA DRUGO.
TRANSAMINACIJA JE REAKCIJA V KAERI SE AMINSKA SKUPINA Z ENE AK PRENESE NA ALFA KETOKISLINO, KATALIZIRAJO JO AMINOTRANSFERAZE.
62. Katero hidrolizo poznaš
HIDROLIZA JE CEPITEV VEZI. POZNAMO:
HIDROLIZA ESTROV (LIPAZA), HIDROLIZA AMIDOV(KARBOKSI PEPTIDAZA),HIDROLIZA GLIKOZIDOV (LAKTAZA)
63. Kaj so alosterični encimi
ALOSTERIČNI ENCIMI – SPADAJO MED REGULATORNE ENCIME – SO VELIKA SKUPINA ENCIMOV KI NE KAŽEJO ZNAČILNOSTI MICHAELIS -MENTENOVE KINETIKE – HIPERBOLIČNE KRIVULJE HITROSTI. ALOSTERIČNOST POMENI DA SO SESTAVLJENI IZ VEČ PODENOT PRI KATERIH PRIDE PRI VEZAVI LIGANDOV DO KONFORMACIJSKIH SPREMEMB. V CELICI SO TI ENCIMI ODGOVORNI ZA KATALIZO PA TUDI ZA URAVNAVANJE HITROSTI CELOTNIH METABOLIČNIH PROCESOV
64 .Kaj so ribocimi
SO MOLEKULE KATALITIČNE RNA, KI DELUJEJO KOT ENCIMI. MOLEKULA IMA KATALITIČNE IN ENCIMSKE LASTOSTI. POZNAMO
RIBONUKLEAZA P LAHKO CEPI TRNA
SAMOIZREZUJOČI INTRONI RNA
65. Lipidi so: AK, voski, holesterol, vitamin D,
66. Kaj je esterifikacija?
ESTERIFIKACIJA JE KADAR SE HIDROKSILNA SKUPINA (ALKOHOL) POVEŽE Z MAŠČOBNO KISLINO Z ESTRSKO VEZJO. PROCES LAHKO POTEČE POSTOPOMA – NASTANEJO VMESNI MONOACILGLICEROLI ALI PA DIACILGLICEROLI. PRODUKT STA ESTER IN VODA.
67. Napiši reakcijo tvorbe anorganskega estra
68. Napiši definicijo tvorbe organskega estra
69. Napiši strukturno formulo glicerola
CH2OH
l
CHOH
l
CH2OH
70. Kaj so triacilgliceroli?
TRIACILGLICEROLI SO NEPOLARNI HIDROFOBNI LIPIDI, KATERIH OSNOVNA MOLEKULA JE GLICEROL – SPOJINA S TREMI HIDROKSILNIMI SKUPINAMI. VSAKA TAKA SKUPINA PA VEŽE MAŠČOBNO KISLINO Z ESTRSKO VEZJO. ENOSTAVNI TRIACILGLICEROLI (V NARAVI REDKI) IMAJO TRI ENAKE MAŠČOBNE KISLINE. MEŠANI T. SO POGOSTEJŠI IN IMAJODVE ALI TRI RAZLIČNE MK.
71. Kaj so hilomikroni?
HILOMIKRONI SO LIPOPROTEINI Z NAJMANJŠO GOSTOTO, SESTAVLJENI IZ LIPIDOV, LAHKO JIH RAZUMEMO KOT KAPLJICE MAŠČOB OBDANE S PLASTJO PROTEINOV IN POLARNIH LIPIDOV.
72. Kako se hilomikroni transportirajo v krvnem obtoku?
V ČREVESJU SE SESTAVIJO IZ LIPIDOV IZ HRANE, SE ABSORBIRAJO IN PREKO LIMFE IZOČIJO V KRI, PO KATERISE PRENESEJO DO PERIFERNIH TKIV. TAM LIPAZA SPROSTI MK IZ TRIACILGLICEROLOV (TAG). LIPOPROTEIN IZGUBI VEČINO TAG OSTANE HILOMIKRONSKI OSTANEK, KI JE BOGAT S HOLESTEROLOM.
73. Katere vrste holesterola poznamo
POZNAMO PROSTI IN ZAESTRENI HOLESTEROL
74. Kaj so pektini
PEKTINI SO POLISAHARIDNE KOMPONENTE CELIČNIH STEN. ESTRAHIRAMO JIH IZ RASTLIN.
75. Kaj so fosfolipidi
SO POLARNI LIPIDI,KI SO POZGRADBI PODOBNI TAG, LE DA IMAJO NAMESTO TREH RADIKALOV MK NA GLICEROL ZAESTRENI LE DVE NA TRETJO PA JE ZAESTRENA POLARNA GLAVA. PRI FOSFOLIPIDIH JE TO FOSFORJEVA (V) KISLINA. NANJO PA JE VEZAN ŠE DRUG ALKOHOL.
GLAVA JE POLARNA, REP PA NEPOLAREN
76. Napiši shemski prikaz fosfolipidne molekule
77. V katerih strukturah so zastopani fosfolipidi
SO DEL LIPIDNEGA DVOSLOJA CELIČNE MEMBRANE. SO POGLAVITNI GRADNIKI CELIČNIH MEMBRAN
78. Kaj je ciklični adenozin monofosfat
cAMP JE OBLIKA ADENOZINMONOFOSFATA, V KATERI STA HIDROKSILNI SKUPINI NA MESTIH 3′ IN 5′ POVEZANI V CIKLIČNI FOSFODIESTER, DELUJE KOT SEKUNDARNI OBVEŠČEVALEC
79. Naštej 3 maščobne kisline:
STEARINSKA, OLEINSKA, LINOLNA, PALMITINSKA MK (SOLI MK DOBIJO KONČNICO -AT)
80. Kaj je bistvena kemijska lastnost nenasičenih mašč. Kislin
ZANJE JE ZNAČILNA REAKTIVNOST MOLEKUL, KI IMAJO DVOJNE VEZI V CIS KONFIGURACIJI MED DVEMA OGLJIKOMA.
81. Kakšna je kemijska razlika med trdnimi maščobami in olji
TRDNE MAŠČOBE PRIDOBIVAMO S PROCESOM HIDROGENIRANJA OLJ
82. Kaj so glikolipidi(IZREDNI)
83. Kaj so 3gliceridi
SO ESTRI ALKOHOLA GLICEROLA IN VIŠJIH MAŠČOBNIH KISLIN.
NE TOPIJO SE V VODI
84. Kje se tvorijo žolčne kisline?
ŽK SE SINTETIZIRAJO V JETRIH (SHRANJUJEJO V ŽOLČNIKU IN IZLIČAJO V TANKO ČREVO)
85. Kako delujejo
SO EMULGATORJI MAŠČOB
86. Katere žolčne kisline poznaš?
HOLNO ŽK
GLIKOHOLNO ŽK
87. Napiši strukturno formulo: ocetne kisline, etanola, etra, metanola, amonijeve baze, natrijevga hidroksida, ogljikove kisline, acetil koencima-a, flabicin adenin diribonukleotida
88. Kaj je funkcionalna enota glukokortiona (IZREDNI)
89. Kakšna je vloga glukokortiona v eritrocitu (IZREDNI 41)
90. Nariši krivuljo nasičenosti hemoglobina s kisikom (PRI IZREDNI 58)
91. Iz česa je sestavljena molekula hemoglobina
MOLEKULA HEMOGLOBINA JE SESTAVLJENA GLEJ ODGOVOR ŠT. IZREDNI 71!!!
92. Napiši normalno območje pH encima?
NORMALNO OBMOČJE pH ENCIMA JE OD 6 – 8.
93. Koliko je pH vode
PH DESTILIRNE VODE JE 7, DRUGAČE PA JE ODVISEN OD PRISOTNOSTI SNOVI- KISLIN IN BAZ KI SO RAZTOPLJENE V VODI.
94. Koliko je pH arterielne krvi
PH ARTERIELNE KRVI JE 7.36 – 7.42
95. Normalne vrednosti hemoglobina za Ž in M
M 120 – 180 g/L, Ž 120 – 160 g/L
96. Kaj je point of POCT?
JE LABORATORIJSKO TESTIRANJE, KI SE IZVAJA OB PREISKOVANCU, IZVAJA GA KLINIČNO OSEBJE BREZ LABORATORIJSKE IZOBRAZBE ALI PACIENTI SAMI. NANAŠA PA SE NA VSAKO TESTIRANJE IZVEN LABORATORIJA.
97. Kateri testi se izvajajo neposredno ob pacientu in zakaj
POCT _ MERJENJE GLUKOZE V KRVI, URINSKI TESTI, NOSEČNOSTNI TESTI….
Z NAMENOM ČIM HITREJŠEGA DIAGNOSTICIRANJA BOLEZNI IN UČINKOVITEGA ZDRAVLJENJA.
98. Kaj je gorišče leče pod mikroskopom?
TOČKE V KATERI OPTIČNA OS PREBODE GORIŠČNO RAVNINO IMENUJEMO GORIŠČE.
99. Naštej dele mikroskopa.
LOČIMO MEHANSKE IN OPTIČNE DELE. OPTIČNI SO. OKULAR, OBJEKTIV, KONDENZOR IN KOLEKTOR, SVETILO.
100. Kaj je dioptrija?
DIOPTRIJA JE ENOTA ZA LOMNOST LEČE.
101. Ali lahko pod svetlobnim mikroskopom prepoznaš strukturo celične membrane?
NE
102. DNA je v obliki: dvojne vijačnice, enojne vijačnice, spirale
103. RNA je sestavljena iz: AK, deoksiribonukleotidov, riboze
104. Napiši strukturno formulo glukoze C6H1206
105. Napiši strukturno formulo deoksiriboze
106. Dušikove baze, ki tvorijo RNA so: tirozin, adenin, citozin, uracil
ADENIN, CITOZIN, URACIL
107. Verigi dvojne vijačnice sta povezani z: ionskomi vezmi, vodikovimi vezmi, kovalentnimi vezmi?
S KOVALENTNIMI VEZMI
108. Z vodikovimi vezmi so povezane baze v DNA: adenin in uracil, citozin in timin, gvanin in citozin
GVANIN IN CITOZIN
109. Posamezna nukleotidna veriga služi kot matrica za sintezo: proteinov, triacilglicerolov, komplementarne verige DNA, sebi enake verige
SEBI ENAKE VERIGE
110. DNA v človeški celici se nahaja v: lizosomih, histonih, kromosomih
V KROMOSOMIH
111. RNA v evkariontski celici se nahaja v: citoplazmi, jedru, golgijevem aparatu
V JEDRU
112. Kaj so ribosomi
JE CELIČNI ORGANEL, KI KATALIZIRA IN REGULIRA TVORBO PROTEINOV. SESTAVLJENI SO IZ RNA IN RIBOSOMSKIH PROTEINOV
113. Kje se nahajajo ribosomi v evkariontski celici
NA POVRŠINI ENDOPLAZEMSKEGA RETIKULUMA
114. Sinteza RNK poteka: mitohondrijih, jedru, citoplazmi
V JEDRU
115. Kromatin je v : nukleosomih, mitohondrijih, jedru?
V JEDRU
116. Kromosomi so: proteini, molekule DNA, molekule m RNA
MLEKULE DNA
117. Ali lahko kromosome vidimo pod elektronskim mikroskopom?
DA
118. Beljakovine, ki so povezane v DNA v kromosomu se imenujejo: snrpi, histoni, ribosomi.
HISTONI
119. Kaj je rekombinacija DNA
MOLEKULSKO KLONIRANJE
120. Kaj so plazmidi
SO VEČINOMA KROŽNE, LAHKO PA TUDI LINEARNE DVOVIJAČNE MOLEKULE DNA, KI SO SPOSOBNE SAMOSTOJNEGA PODVOJEVANJA. POGOSTO PRI BAKTERIJAH, ARHEJAH LAHKO PA TUDI PRI EVKARIONTIH
121. Kaj so bakteriofagi
- KOMPLEKSNA OBLIKA VIRUSA, KI NAPADA BAKTERIJE, SPECIALIZIIRANI ZA DOLOČENO BAKTERIJO
- GLAVA JE SESTAVLJENA IZ BELJAKOVINSKEGA OVOJA, KI OBDAJA GENETSKI MATERIAL + REP
- BELJAKOVINE IZ REPA PREPOZNAJO BAKTERIJO, NA KATERO SE BAKTERIOFAGI PRITRDIJO Z REPKOM
- UPORABLJAJO JIH ZA PREPREČEVANJE BOLEZNI, KI JIH POVZROČAJO BAKTERIJE
122. Kaj je RNK polimeraza
ENCIM KI POVEZUJE NUKLEOTIDE V MOLEKULO RNA
123. Pri replikaciji DNA sodelujejo: proteaze, ketaze, DNA polimeraze
DNA POLIMERAZE
124. Pri transkripciji RNA sodelujejo: lipidi, lipaze, RNA polimeraze
RNA POLIMERAZE
125. Pri evkariontih poteka replikacija DNA: v jedru, lizosomih, citoplazmi
V JEDRU
1. Koliko kemijskih elementov je biološko pomembnih
BIOLOŠKO POMEMBNIH JE LE 31 KEM. ELEMENTOV . KI JIH LAHKO RAZDELIMO V TRI KATEGORIJE
– EL. KI SO V VEČJIH KOLIČINAH SESTAVNI DEL VSAKEGA ŽIVEGA BITJA: OGLJIK, VODIK, KISIK, DUŠIK, FOSFOR IN ŽVEPLO.
– EL. KI SO V SLEDOVIH IN SO SESTAVNI DEL VEČINE ORGANIZMOV IN SO NAJVERJETNEJE TUDI NUJNO POTREBNI ZA ŽIVLJENJE: ŽELEZO, JOD, CINK, BAKER, MAGNEZIJ, KALCIJ.
– EL. V SLEDOVIH, NAJDEMO JIH LE V NEKATERIH ORGANIZMIH IN SO NJIM NUJNO POTREBNI ZA ŽIVLJENJE: ARZEN,BROM, MOLIBDEN.
2. Kateri elementi so sestavni deli vsakega živega bitja?
OGLJIK, VODIK, KISIK, DUŠIK, FOSFOR IN ŽVEPLO
3. V kakšne epruvete se vrši odvzem krvi za teste ledvične funkcije?
V EPRUVETE ZA BIOKEMIČNE PREISKAVE. EPRUVETE SO Z RDEČIM POKROVČKOM (BREZ DODATKOV) ALI RUMENIM (EPRUV. Z GELOM)
4. V katere epruvete vršimo odvzem krvi za amonijak (NH3)?
V EPRUVETE Z ZELENIM POKROVČKOM (HEPARINIZIRANA) VSEBUJE LITHIUM HEPARIN. LAHKO PA TUDI V EPRUVETO Z VIJOLIČNIM POKROVČKOM, VENDAR JE POTREBNO DODATI ŠE SERIN. EPRUVETO JE POTREBNO HRANITI NA LEDU IN NAJKASNEJE V 2 URAH DOSTAVITI V LABORATORIJ.
5. Zakaj je pomembno, da kri za glukozo odvzamemo v epruvete s sivim zamaškom?
VSEBUJE ANTIKOAGULANT, KI OHRANI GLUKOZO PRED RAZPADOM.
6. Kaj so heteropolimeri?
HETEROPOLIMERI SO MAKROMOLEKULE, KI SO SESTAVLJENE IZ RAZLIČNIH MONOMERNIH ENOT.
7. Katere med naštetimi so makromolekule?
a) citrat b) koencim A c) RNA d) kreatinin
8. Katere spojine so monomeri?
a) kalij b)koencim A c) RNA d) riboza e) asparagin
9. Kakšna kemijska reakcija je hidroliza?
HIDROLIZA ALI CEPITEV JE NASPROTNA RAKCIJA KONDENZACIJE. POMENI DA POLIMER OB PRISOTNOSTI H2O RAZPADE NA MONOMERE.
10. Kaj je dezoksiribonukleotid monofosfat?
TO JE SESTAVNI DEL DNA. SESTAVLJEN JE IZ SLADKORJA DEOKSIRIBOZE, PURINSKE ALI PRIMIDINSKE BAZE IN FOSFATNEGA DELA. POZNAMO ŠTIRI :
DEOKSIADENOZIN -5′- MONOFOSFAT / PURINSKA B.
DEOKSIGVANOZIN -5′- MONOFOSFAT / PURINSKA B.
DEOKSICITIDIN -5′- MONOFOSFAT / PIRIMIDINSKA B.
DEOKSITIMIDIN -5′- MONOFOSFAT / PIRIMIDINSKA BAZA
11. Razlike med evkariontsko in prokariontsko celico.
| OPIS | PROKARIONTSKA CELICA | EUKARIONTSKA CELICA |
| VELIKOST | 1 – 10 m M | 10 – 100 m M |
| OBLIKA | kroglasta , palična, spiralna | različna |
| MEMBRANA | obdana s celično steno, ima mezosome, pokrita je z bički in piliji za premikanje in razmnoževanje | plazmalema iz proteinov, lipidov in ogljikovih hidratov |
| CITOPLAZMA | suspenzija molekul, encimov in DNA | Citosol – proteini, encimi, soli v vodnem mediju |
| JEDRO | nima, ima le nukleotid (zvita DNA) | Jedro z jedrno ovojnico in nukleusom, sestavlja ga DNA (histoni) in RNA |
| KROMOSOM | Da, zviti kromosom == GENOM | Kromosomi – genetski material, DNA v kompleksih s proteini == histoni |
| ORGANELI ŽIV. C | nima | Jedro, EPR, ribosomi, golgijev aparat,mitohondriji, lizosomi, periksisomi |
| ORGANELI RASTL. C | nima | Jedro, EPR, ribosomi, golgijev aparat,mitohondriji, kloroplasti, glioksisomi |
| CITOSKELET | nima | Vlaknasta struktura (mikrofilamenti, mikrotubuli, veliki filamenti |
12. Obkroži dele prokariontske celice.
a)jedro b)mitohondriji c)celična stena d)glioksisomi
13. Naštej vlaknaste strukture citoskelet
MIKROTUBULI protein tubulin
MIKROFILAMENTI protein aktin
FILAMENTI različno glede na tip celice (koža – keratin)
14. Funkcije mitohondrijev
ZA SINTEZO VEČINE ATP, ZA CELIČNO DIHANJE, OKSIDACIJA ACETIL KOENCIMA A, METABOLIZEM AK, OKSIDACIJA MAŠČOBNIH KISLIN, SINTEZA UREE, SINTEZA HEMA
POZNATI FUNKCIJE VSEH ORGANELOV
| JEDRO |
|
| ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM (EPR) |
|
| GOLGIJEV APARAT |
|
| MITOHONDRIJI |
|
| LIZOSOMI |
|
| PEROKSISOMI |
|
15. Kako se prenaša genetska informacija z DNA?
GENETSKA INFORMACIJA SE PRENŠA Z REPLIKACIJO OZIROMA PODVAJANJEM DNA
16. Nariši DNA / RNA
17. Naštej vrste RNA
POZNAMO PRENAŠALNO – tRNA, RIBOSOMSKO – rRNA IN INFORMACIJSKO – mRNA
18. Katera med različnimi je največja
NAJVEČJA JE RIBOSOMSKA.
19. Naj je genom,
GENOM JE CELOTNA KOLIČINA GENETSKE INFORMACIJE DOLOČENE CELICE, KI JE SHRANJENA V DOLGI IN TESNO ZVITI MAKROMOLEKULI DNA.
20. Kaj so eksoni
EKSONI SO KODIRAJOČE REGIJE GENA – NOSIJO DEDNO INFORMACIJO ZA SINTEZO GENA, SO KRAJŠI 120 DO 159 NUKLEOTIDNIH BAZ, KODIRA LAHKO 40 – 50 AK POSAMEZNEGA PROTEINA
21. Kaj so introni
INTRONI SO NEKODIRAJOČE VMESNE REGIJE, NISO KLJUČNI NOSILCI DEDNE INFORMACIJE, LAHKO VSEBUJEJO 50 – 20000 NUKLEOTIDNIH BAZ – VSEBUJEJO ODVEČNO DNA , KI NAJ NEBI IMELA POSEBNE VLOGE
22 Kaj je mutacija.
MUTACIJA JE NAPAKA V REPLIKACIJI DNA. V EKSON SE VGRADI NAPAČEN NUKLEOTID, NUKLEOTID SE NE VGRADI ALI PA SE VGRADI NAPAČEN NUKLEOTID. POSLEDICA – PRENOS NAPAČNE INFORMACIJE.
NA EKSONU – SPREMEMBA AK ZAPOREDJA, SINTEZA NAPAČNEGA PROTEINA, PROTEIN NE BO VEČ PRAVILNO DELOVAL.
NA INTRONU TIHA MUTRACIJA, NAJ NEBI IMELO VPLIVA
23. Kaj so receptorji
RECEPTORJI SO BELJAKOVINE NA CELIČNI MEMBRANI ZA PRENOS SNOVI, UČINKOVIN SKOZI SELEKTIVNO PROPUSTNO MEMBRANO CELICE
24. Kakšna je koncentracija Na+ v ECT, /K+ /Cl-
KONCENTRACIJA NA+ V ECT JE 135 – 145 mmol/L, V ICT JE 12mmol/L
K+ V ECT JE 3,6 – 5,1 mmol/L V ICT JE 140mmol/L
Cl– V ECT JE 95 – 105 mmol/L
VREDNOST V CELIC.TEK.
25. Naštej vlogo vode
JE TOPILO IN REAKTANT
URAVNAVA TELESNO TEMPERATURO
URAVNAVA KONC H+ IN S TEM pH
JE GLAVNA SESTAVINA VEČINE BIOLOŠKIH MOLEKUL
JE REDUCENT
JE PRODUKT OKSIREDUKCIJSKIH REAKCIJ
26. Razlika med polarno in nepolarno skupino.
POLARNE SPOJINE SO HIDROFILNE SO DOBRO TOPNE V VODI (ALKOHOLI, AMINI, AMIDI, ETRI ).POLARNA SKUPINA TVORI H – VEZI Z VODO.
NEPOLARNE SPOJINE SO HIDROFOBNE NISO TOPNE V VODI ( BENZENI)
27. Kaj je amfifilnost?
AMFIFILNOST POMENI, DA IMA MOLEKULA DVOJNE LASTNOSTI. NA ENEM DELU JE HIDROFOBNA , NA ENEM PA HIDROFILNA
28. Zakaj so pomembni miceli?
MICELI SO POMEMBNI PRI IZGRADNJI IN FUNKCIONIRANJU BIOLOŠKIH MEMBRAN.
29. Definicija pH
PRI REVERZIBILNI IONIZACIJI VODE PRIDE DO RAZPADA VODE NA HIDRONIJEV ALI OKSONIJEV ION H3O– + IN PROTON H+
OBSEG IONIZACIJE VREDNOTIMO S pH . SǾRENSEN GA JE DEFINIRAL KOT NEGATIVNI DESETIŠKI LOGARITEM KONCENTACIJE H+
30. Definicija pKa
pKa = – log Ka (2- 13) JE NEGATIVNI DESETIŠKI LOGARITEM DISOCIACIJSKE KONSTANTE Ka. JE KVANTITATIVNO MERILO ZA JAKOST KISLINE, OBIČAJNO OBMOČJE VREDNOSTI KISLIN V BIOKEMIJI JE 2- 13, NIŽJA VREDNOST pKa POMENI, DA JE KISLINA MOČNEJŠA.
31 . Triacilgliceroli, kaj so
TRIACILGLICEROLI (TAG) SO NEPOLARNI LIPIDI. SESTAVLJENI SO IZ GLICEROLA IN MAŠČOBNIH KISLIN. LAHKO SO ENOSTAVNI TAG – IMAJO TRI ENAKE MK (REDKI V NARAVI) ALI MEŠANI Z DVEMA ALI TREMI RAZLIČNIMI MK.
SO NEPOLARNE, HIDROFOBNE MOLEKULE, HETEROPOLIMERI
32. Kako nastanejo
NASTANEJO Z ESTERIFIKACIJO. GLICEROL IMA TRI HIDROKSILNE SKUPINE, NA KATERE SE Z ESTRSKIMI VEZMI VEŽEJO MAŠČOBNE KISLINE.
33. Katere so maščobne kisline
POZNAMO NASIČENE IN NENASIČENE MK
34 Naštej 3 maščobne kisline.
STEARINSKA, OLEINSKA, LINOLNA, PALMITINSKA MK (SOLI MK DOBIJO KONČNICO -AT)
35. Kakšna je razlika med olji in trdnimi maščobami
MAŠČOBE SO TAG IZOLIRANI IZ ŽIVALSKEGA TKIVA IN SO PRI SOBNI TEMPERATURI TRDNI, KER VSEBUJEJO PRETEŽNO NASIČENE MK.
OLJA PA SO TAG IZ RASTLINSKIH SEMEN, VSEBUJEJO PA PRETEŽNO NENASIČENE MK. RAZLIKA JE ZARADI MAŠČOBNIH KISLIN, KI SO VEZANE NA GLICEROL
36. Zakaj so pomembni glikoproteini
GLIKOPROTEINI SO PROTEINI, KI IMAJO KOVALENTNO VEZAN OGLJIKOV HIDRAT. SODELUJEJO PRI MNOGIH BIOLOŠKIH PROCESIH – PRI IMUNSKEM ODGOVORU, PREPOZNAVANJU MED CELICAMI IN STRJEVANJU KRVI, MNOGI PA SO PRIPETI NA PLAZEMSKO MEMBRANO.
37. Kaj so hilomikroni?
HILOMIKRONI SO LIPOPROTEINI Z NAJMANJŠO GOSTOTO, SESTAVLJENI IZ LIPIDOV, LAHKO JIH RAZUMEMO KOT KAPLJICE MAŠČOB OBDANE S PLASTJO PROTEINOV IN POLARNIH LIPIDOV.
V NOTRANJOSTI VSEBUJEJO TRIACILGLICEROLE IN ZAESTREN HOLESTEROL, NA POVRŠINI PA HOLESTEROL, FOSFOLIPIDE IN PROTEINE., KI JIM POVEČAJO TOPNOST V VODI
38. Kaj so lipoproteini?
NEPOLARNI LIPIDI SE PO KRVI PRENAŠAJO KOT LIPOPROTEINSKI KOMPLEKSI. TO SO SERUMSKI DELCI, SESTAVLJENI IZ SPECIFIČNIH PROTEINOV, IMENOVANIH APOLIPOPROTEINI IN RAZLIČNIH KOMBINACIJ TRIACILGLICEROLOV, FOSFOLIPIDOV, HOLESTEROLA IN HOLESTEROLNIH ESTROV.
39. Transportne oblike holesterola v krvi.
LDL(LIPOPROTEINI MAJHNE GOSTOTE) SO GLAVNI PRENAŠALCI HOLESTEROLA PO KRVI IZ JETER DO PERIFERNIH TKIV.
HDL (LIPOPROTINI VELIKE GOSTOTE) PRENAŠAJO IZ PERIFERNIH TKIV V JETRA (DOBER HOLESTEROL).
POZNAMO PROSTI IN ZAESTRENI HOLESTEROL
- 40. Napiši formule za
etanol C2H5OH, metan CH4, amoniak NH3, amonijeva baza NH4OH (NH3 + H2O NH4+ + OH– ); dušik N2, solna kislina HCl
41. Kaj je glutation
PEPTID SESTAVLJEN IZ AMINOKISLIN GLUTAMIN, CISTEIN IN GLICIN, ANTIOKSIDANT, REDUCENT.
Kakšna je vloga glutationa v eritrocitu?
DRŽI OBLIKO EROTROCITOVE MEMBRANE.
42. Ogljikova kislina in kako disociira
V BIKARBONATNEM PUFRU
CO2 + H20 H2CO3 H+ + HCO3– + (H2O)
HCO3– + H20 H+ + CO32- + (H2O)
43. Fosforna kislina in kako disociira
V FOSFATNEM PUFRU
H3PO4 + H2O H2PO4– + H+ + (H2O)
H2PO4– + H2O HPO42- + H+ + (H2O)
HPO42- + H2O PO43- + H+ + (H2O)
44. V katerih ciklusih nastaja ATP
GLIKOLIZA, OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA, V DIHALNI VERIGI S PRENOSOM ELEKTRONOV, CITRATNI CIKLUS
45. Kdaj nastajajo flavin mononukleotidi
46. Kateri nukleotidi sestavljajo DNA/ RNA
DNA = ADENIN – TIMIN; GVANIN – CITOZIN
RNA = ADENIN – URACIL; GVANIN – CITOZIN
47. Kaj je riboza in kaj je deoksiriboza (pentozi , momomer). V katerem ciklusu nastajata.
TO STA PENTOZI, MONOMERA, RIBOZA JA SLADKOR V RIBONUKLEOTID MONOSULFATU, KI JE GRADNIK RNA. DEOKSIRIBOZA PA JE SLADKOR V DEOKSIRIBONUKLEOTID MONOFOSFATU GRADNIKU DNA. NASTAJATA V METABOLIČNEM PROCESU GLIKOLIZE.
48. Naštej dve heksozi
TO STA GLUKOZA IN FRUKTOZA.
49. Normalni pH arterielne krvi
PH ARTERIELNE KRVI JE 7.36 – 7.42
50. Kateri pufrski sistemi uravnavajo pH telesnih tekočin
BIKARBONATNI PUFER
HEMOGLOBINSKI P.
PLAZEMSKI PUFER
FOSFATNI PUFER
51. Esencialne AK
ESENCIALNE AK SO AK KI JIH TELO NE MORE SINTETIZIRATI SAMO, ZATO JIH MORAMO VNAŠATI S HRANO.
ESENCIALNIH AK JE 8: IZOLEVCIN LEVCIN, LIZIN, METIONIN, FENILALANIN, TREONIN, TRIPTOFAN, VALIN,
52. Neesencialne AK
NEESENCIALNE AK SO AK, KI JIH ORGANIZEM SINTETIZIRA, ZATO NISO NUJNO POTREBNE V PREHRANI.
SO : ALANIN, ASPARAGIN, ASPARTAT, CISTEIN, GLUTAMAT, GLUTAMIN, GLICIN, PROLIN, SERIN, TIROZIN
53. Funkcionalne grupe AK
CENTRALNI C ATOM, NA KATEREGA SO VEZANI H ATOM, KARBOKSILNA SKUPINA (COOH), AMINSKA SKUPINA (NH2)IN STRANSKA VERIGA (R)
54. Encimi , kaj so?
ENCIMI SO BELJAKOVINE ALI BELJAKOVINSKI KOMPLEKSI, KI KATALIZIRAJO BIOKEMIČNE REAKCIJE V ŽIVIH IN NEŽIVIH
CELICAH
55. Kaj so alosterični encimi?
ALOSTERIČNI ENCIMI – SPADAJO MED REGULATORNE ENCIME – SO VELIKA SKUPINA ENCIMOV KI NE KAŽEJO ZNAČILNOSTI MICHAELIS -MENTENOVE KINETIKE – HIPERBOLIČNE KRIVULJE HITROSTI. ALOSTERIČNOST POMENI, DA SO SESTAVLJENI IZ VEČ PODENOT PRI KATERIH PRIDE PRI VEZAVI LIGANDOV DO KONFORMACIJSKIH SPREMEMB. V CELICI SO TI ENCIMI ODGOVORNI ZA KATALIZO PA TUDI ZA URAVNAVANJE HITROSTI CELOTNIH METABOLIČNIH PROCESOV
56. Encimska reakcija
57. Michaelis – Mentenova enačba
= začetna hitrost reakcije pri določeni koncentraciji substrata,
= maksimalna hitrost
=Michaelisova konstanta , je tista koncentracija substrata, pri kateri je začetna hitrost ½
PRIKAZUJE ODVISNOST ZAČETNE HITROSTI ENCIMSKO KATALIZIRANE REAKCIJE OD KONCENTRACIJE SUBSTRATA.
- 58. Krivulja nasičenosti hemoglobina s kisikom.
KRIVULJA VEZAVE KISIKA NA HEMOGLOBIN IMA SIGMOIDNO OGLIKO. ODVISNO OD pH.
59. Shematska struktura celične membrane (nariši)
CELIČNA MEMBRANA = LIPIDNI DVOSLOJ
POLARNI DEL NAVZVEN
NEPOLARNI DEL NAVZNOTER
GLIKOPROTEIN VSTAVLJEN V LIPIDNI DVOSLOJ
INTEGRIRANI PROTEINI OMOGOČAJO DIFUZIJO
RECEPTORJI VEŽEJO HORMONE
V STRUKTURO VGRAJENI RAZLIČNI PROTEINI IMAJO RAZLIČNE FUNKCIJE
60. Kaj so glikolipidi?
GLIKOLIPIDI SO DEL LIPIDNEGA DVOSLOJA CELIČNE MEMBRANE. SO SAMO NA ZUNAJI STRANI. SESTAVLJENI SO IZ GLAVE (POLARNI – HIDROFILNI) IN REPA (NEPOLARNI – HIDROFOBNI). GLAVA JE IZ SLADKORJA – OBIČAJNO IZ GALAKTOZE, LAHKO PA IZ GLUKOZE, SLADKORJEV PA JE LAHKO TUDI VEČ.
61. Ključna značilnost nanasičenih MK
ENA ALI VEČ DVOJNIH VEZI V CIS KONFIGURACIJI
62. Kaj je kodon
ZAPOREDJE TREH SOSEDNJIH NUKLEOTIDNIH BAZ NA mRNA JE KODON.
63. Kaj je golgijev aparat (lahko bo tudi drug organel, poznati vse)
ZA MODIFIKACIJO OLIGOSAHARIDNEGA DELA BELJAKOVIN GLIKOPROTEINI, ZA SORTIRANJE BELJAKOVIN ZA VGRADNJO V ORGANELE, V PLAZMALEMO ALI ZA EKSPORT IZ CELICE
64. Kje nastaja piruvat?
NASTAJA KOT KONČNI PRODUKT AEROBNE GLIKOLIZE, KJER SE GLUKOZA PRETVORI V PIRUVAT.
65. Kakšna je razlika med koencimom A in acetil koencimom A?
RAZLIKA JE V ACETILNI SKUPINI VEZANI NA TIOLNO SKUPINO -SH.
66. Funkcionalne grupe acetil koencima A
KOENCIM A, S TIOLNO SKUPINO -SH, ACETILNA SKUPINA -C-CH3 NA C ATOM PA JE Z DVOJNO VEZJO (NAVZGOR) VEZAN ŠE EN KISIKOV ATOM
67. Kaj je niacin, tiamin, (vitamini!!! Poznati imena)
TRANS – RETINOL = VIT A
TIAMIN = VIT B1
RIBOFLAVIN = VIT B2
NIACIN ALI NIKOTINSKA KISLINA = VIT B3
PIRIDOKSAL = B6
KOBALAMIN = B12
L – ASKORBINSKA KISLINA = VIT. C
HOLEKALCIFEROL = VIT D
TOKOFEROL = VIT E
FILOKININ = VIT K
PANTOTENSKA KISLINA
BIOTIN,
FOLNA KISLINA
HOLIN
LIPOJSKA KISLINA (MORDA NI VITAMIN)
68. Katere žolčne kisline poznaš? Kje se tvorijo? Kako delujejo?
– HOLNA Ž.K
– GLIKOHOLNA Ž.K
TVORIJO SE V JETRIH
PRI FIZIOLOŠKEM pH DISOCIIRAJO V SOLI Ž.K., KI SE SKLADIŠČIJO V ŽOLČNIKU, IZLOČAJO V ČREVESJE. SO EMULGATORJI MAŠČOB.
69. ALT in AST, kaj so transaminaze?
TRANSAMINAZE SO ENCIMI, KI OMOGOČAJO SPREMINJANJE NEKE AK V DRUGO. SPROŠČAJO SE PRI OKVARAH SRČNE MIŠICE, JETER, MOŽGANOV.
AST JE ASPARTAT AMINOTRANSFERAZA, ENCIM KI GA NAJDEMO V JETRIH
ALT JE
70. Napiši definicijo aktivnega centra encima
AKTIVNI CENTER ALI AKTIVNO MESTO JE ŽEP ALI VDOLBINA NA TRIDIMENZIONALNI STRUKTURI ENCIMA NA KATERO SE VEŽE SUBSTRAT VČASIH TUDI KOFAKTOR IN KJER SE ODVIJA KATALIZA.
71. Iz česa je sestavljena molekula hemoglobina
HEMOGLOBIN JE KONJUGIRANI PROTEIN. SESTAVLJEN JE IZ PROSTETIČNE GRUPE – HEM, BELJAKOVINE – GLOBIN IN ŽELEZA V DVO VALENTNI OBLIKI.
pozdravljeni!
prosim vas za pomoč. imate kaj gradiva na temo biokemija zaznavanja okusa. narediti moram seminarsko nalogo na to temo, ampak na spletu ne najdem nič gradiva.
hvala za vsakršno pomoč,
lp valerija