AMIDNA VEZ: kemijska vez, ki nastane z vezavo karboksilne skupine ene in amino skupine druge molekule, pri čemer se sprosti molekula vode.
taka reakcija poteče med aminokislinami, nastane molekula amid (povezava spojine s karboksilno skupino s spojino z aminsko skupino. Nastane spojina z amidno vezjo)
AMINOSKISLINE: org molekule s karboksilno in amino skupino. glic-IN, alan, asparag, ciste, argin, glutam, liz, val, levc, izolevc, metion, fenilalan, prol, ser, treon. Funkcionalne grupe: centralni C atom, karboksilna skupina, aminska skupina, stranska veriga R. Esencialne: telo jih ne more sintetizirati samo, moramo vnašat jih s hrano. Neesencialne: organizem jih sintetizira, niso nujno potrebne v prehrani(alanin..). peptidi: več ak povezanih z amidno vezjo. Peptidne vezi se cepijo s hidrolizo (kislino, bazo, encimi) Reakcije v tvorbi ak:transaminacija, hidroliza, oksido redukcije. Nepolarne aromatske, alifatske, hidrofobne; polarne ak so nenabite, hidrofilne.
AMINOTRANSFERAZE: podskupina trasnferaz(encimi) ki katalizirajo transanimacijo.
AMFIFILNOST: molekula je polarna in nepolarna.
ANABOLIZEM: izgradnja kompleksnih bioloških molekul iz majhnih molekul. redukcijske rkc(energije porabla iz mol atp), poteka v citosolu.
ATP(adenozin trifosfat): eneretsko bogata molekula k jo živi organizmi uporabljajo za kratkoročno shranjevanje energije nastaja v glikolizi, citratni ciklus, oksidativna fosforliacija, v dihalni verigi s prenosom elektronov.
AST & ALT: aspartat/alanin aminotransferaza, encima k jh najdemo v jetrih, srcu, pljuča, eritrociti. (mišična distrofija, pankreatitis, pljučna embolija). Vplivi ast:: predanalitični dejavniki: nosečnost (Ýast ,telesni, napor, alkohol, stradanje stres; alt-alkohol, travma, hemoliza)
BAKTERIOFAGI: kompleksna oblika virusa ki napade bakterije. Za preprečevanje bolezni bakterij.
BIOLOŠKI VZORCI: hematološki(kompletna krvna slika, vzorci krvi za teste hemostaze, kri za plinsko analizo), biokemični (kri, kreatinin, glukoza jetrni encimi..), mikrobiološki (brisi žrela, sputum, hemokulture), histopatološki (razni odščip), citološki (likvorji, punktati tel.tekočin)
CELICA: prenos signalov: pomemben za celične procese, motnje v signalizaciji;hiv, sladk bol, rak. Prokar iontska(enocelični organizmi), eukariontska-organeli v celici:jedro, end ritikulum, ga, mitohondriji, ribosomi, lizosomi. Citoskelet sestavljajo proteini: mikrotubuli, mikrofilamenti, filamenti. Celice obdaja plazemska membrana, proteini, lipidi. Lipidni dvosloj: zunanja plast, citosolna, holesterol
CITOSKELET: vlaknaste strukture: mikrotubuli, mikrofilamenti, srednjeveliki mikrofilamenti.
CITRATNI CIKLUS:aerobni; ciklus 8.reakcij, predstavlja centralno pot aerobnega metabolizma-katalitična pot. Metabolizem piruvata vstopa v citratni cik.se oksidira do co2 in atp, proces fermentacije, vstopa v alkoholno vretje. FOSFOGLUKONATNI CIKLUS-sprošča se NADPH, ščiti pred oksidativnim stresom.
DEOKSIRIBOZA: pentoza, monomeri, gradnik dna, nastaja v procesu glikolize.
DNA: nosilka genetske informacije, shranjena v strukturi makromolekule DNA in se prenaša z replikacijo oz podvajanjem DNA, informacija se iz DNA prevede v RNA in preko nje na proteine. Podvajanje katalizira encim dna-polimeraza. Sestava: 4 vrste deoksiribonukleotidov Nukleotidi: adenin citozin; timin gvanin. Rekombinacija dna=molekulsko kloniranje. Transkripcija:prenos dedne inf z dna na rna. Rekombinacija dna=molekulsko kloniranje. Njen pomen je proizvodnja hormonov (insulin)
EKSONI: kodirajoče regije gena, nosijo dedno informacijo za sintezo gena.
ELEMENTI VSAKEGA ŽIVEGA BITJA: kisik, ogljik, vodik, dušik, fosfor, žveplo. (Biološko pomembnih le 31%) Povezovanje elementov v molekule: aminokisline, OH, lipidi, vitamini
ENCIMI:so katalizatorji biokem.rkc.v organizmi; med reakcijo se ne porabijo, vplivajo samo na hitrost E rkc; znižajo aktivakcijso energijo reakcij reakcije. Za delovanje encima jepotreben substrat (alt, af), struktura: proteini vrste: membranski, citoplazemski, sekretorni, inkretorni. kofaktorji: so koencimi, na encim se vežejo začasno, običajno so koeencimi vitamini. Razredi, klasifikacije: oksireduktaze, transferaze, hidrolaze, izomeraze, liaze, ligaze. Določamo jih v plazmi, za odkirvanje bolezni Aktivni katalitičen center: nanj se veže substrat, pomemben za njegovo katalitično delovanje, reagira z molekulami substrata ki se nanj veže s kovalentnimi vezmi. Alosterični e.: spadajo med regulatorne encime, velika skupina emcimov.v celicah odgovorni za katalizo. Inhibitorji: ireverzibilni inhibitor se poveže z encimom s kovalentnimi vezmi. center: aktivni center je žep na 3D strukturi encima, na katero se veže substrat(ki je potreben za delovanje encima), in kjer se odvija kataliza.
EPRUVETE: vijolčna(antikogulant): kri, transfiziološke preiskave; modra: kri za teste hemostaze, mikroelementi, razstopina citrata-antikog.; črna: sedimentacija eritrocitev, plinske analize (brizge heparnizirane) arterialna ali venska kri; rdeča: kri za biokemične preiskave (test ledvične funkcije, odvzem krvi za kalcij, fe, beljak.); zelena (heparinizirana) za biokemične preiskave(odvzem krvi za amonijak, kreatin, blirubin, lipidi); siva(vsebuje natrijev fluorid, antikog): za krvni sladkor-glukozo. Serum: odvzem v sterilno epruveto z gel separatorjem-rumena.
ESTERFIKACIJA: proces ko se hidroksilna skupina poveže z MK z estersko vezjo. Produkt pa sta ester in voda.
EUKARIONTSKA CELICA: funkcija jedra:shranjevanje genetske informacije, podvajanje,popravljanje DNA in prepisovanje v rna, sestavljanje ribosomskih podenot. Lastnosti:Je različnih oblik, plazmalema iz lipidov proteinov in OH, citosol, nimajo citoskelet, organele, jedro v katerem je shranjena genetska infor, imajo organele
FORMULE: bikarbonat HCO3, etanol C2H5OH, metan CH4, amoniak NH3, dušik N2, solna kislina HCl, amonijeva baza NH4OH
GEN: sestavljen je iz dolge verige DNK v kateri so zapisane dedne informacije.
GENOM: vsi geni (eksoni, introni-odvečna dna) skupaj v telesu; kompletna genetska informacija določene celice shranjene v dolgi in tesno zviti makromolekuli dna.
GENETSKI KOD: zaporedje baz v genu v tripletu, vsebuje signala start in stop. Je najpomembnejši za sintezo proteinov. (zaporedje treh baz je kodon). 3 nukleotidi določajo 1 AK.
GLICEROFOSFOLIPIDI: strukturni deli bioloških membran. GLF-glicerol +mk+alkohol
GLIKOGEN: polisaharid, osnovna oblika uskladiščene glukoze v celicah, pri žvaleh&človeku.
GLIKOLIZA:kataboličen proces, najpomembnejša metabolična pot, v kateri se glukoza in nekateri drugi monosaharidi razgradijo v piruvat pri čemer nastajata ATP in NADH. (Če na razpolago ni dovol kisika se spremeni v laktat.). Glikolizno pot iskoriščajo tako aerobni kot anaerobni organizmi. Poteka v citoplazmi, najpomembnejši ciklus presnove oh. Reakcije: fosforilacija, izomerizacija, mutarotacija ciklusi: citratni, dušikov, korio. V metaboličnem procesu glikol.nastajata riboza in deoksiriboza.
GLIKOLIPIDI: del lipidnega dvosloja celične membrane(na zunanji strani). So iz polarne glave(hidrofilni) in nepolar repa(hidrofobni).
GLIKOPROTEIN: proteini k majo kovalentno vezan OH. Sodelujejo pri mnogih biolških procesih(strjevanju krvi, celični označevalci).
GLIACIN: antioksidant in reducent
GLUKOZA: prenešalni protein-glukoza permeaza.
GLUKONEOGENEZA sinteza glukoze. Iizhodne spojine:piruvat, laktat, glicerol. Korijev ciklus->jetra mišice.
GLUTATION: peptid, sestavljen iz aminokislin, drži obliko eritrocitove membrane. Antioksidant in reducent.
GOLGIJEV APARAT: je membranski organel v celici. Membrane tvorijo sploščene cisterne, ki ležijo ena nad drugo. V GA poteka obdelava in razvrščanje proteinov in lipidov za transport v organele, kot so lizosomi, endosomi in plazmalema, ali za eksocitozo ter sinteza glikoproteinov.
GORIŠČE: točka v kateri optična os prebode goriščno ravnino.
HEMOGLOBIN(Hb): pomemben za prenos kisika, prenaša 02 iz pljuč v tkiva. Je konjugiran protein, sestavljen iz prostetične grupe-hem, beljakovine-globin in železa v dvovalentni obliki. Kvartarna struktura hb je odgovorna za vse reakcije. Hb pri odraslemčloveku=97%. hg ima železov atom na katerega se veže kisk. Krivulje vezave O2 na mio, hb mio krivulja-hiperbolična, v levo, večjo afiniteto do 02, 50%nasičenja. Hb krivulja-sigmoidna, s stopenjsko vezavo 02 se večja afiniteta hb do o2, 50%nasičenje. Pomen železa v telesu: prenos kisika, elektronov, aktivno mesto encimov ki katalizirajo redoks rkcje.
HEMOGLOBINOPATIJE: abnormalna vrsta hb, talasemije-dedne bolezni.
HEKSOZE: galaktoza (glukoza, fruktoza)
HETEROPOLIMERI: makromolukule sestavljene iz različnih monomerov. Veliko št.molekul (dna,rna, tag, proteini, nukleinska kislina, koencim a)
HOMOPOLIMERI:makromolekule sestavljene iz enakih monomerov (škrob, glikogen, celuloza, glukoza, fruktoza)
HILOMIKRONI: lipoproteini z najmanšo gostoto, sestavleni iz lipidov. V notranosti vsebujejo tag in holestorol.
HIDROLIZA: cepitev kemijske vezi z vodo, cepitev makromolekul,cepitev peptidnih vezi s kislino, bazo, encimi. je nasprotna rkc kondenzacije, polimer ob prisotnosti vode razpade na monomere
HISTONI: beljakovine povezane v DNA kromosomu.
HOLESTOROL: steroid, izhodiščna molekula za steroide. transportne oblike v krvi.Lipoproteini majhne gostote so glavni prenašalci hol.po krvi, lipop.velike gostote pa prenašajo kri iz perifernih tkiv v jetra. Poznamo prost ali zaestreni hol.
HORMONI:izločajo jih endokrine žleze v majhnih kol. inzulin, glukagon, adrenalin,-uravnavajo koncentracijo glukoze. histamin, dopamin, noradrenalin, melatonin. Delovanje: avtokrino, parakrino, endokrino.
Delovanje hormonov na celico: na celice delujejo preko receptorjev, ki so na površini celic. Ti vežejo hormone in prensejo signal v celico. Receptorju v jetru celic so hidrofobni, hormoni pa prehajajo preko membrane v celico.
INSULIN: polipeptid, pospešuje prenos glukoze.
INTRONI: odvečna dna; nekodirajoči odseki (vmesne regije) DNK znotraj določenega gena, ki ločujejo eksone. Značilni za evkarionte. Napaka v intronu-tiha mutacija.
IZOTOPI: atomi istega kemijskega elementa, ki imajo enako št.protonov in razlićno št.nevtronov.
JEDRO: funkcija: prenos genetske informacije z podvajanjem, transkripcijo DNA
KATABOLIZEM: razgradne poti, kompleksne org.molekule se razgradijo do enostavnih molekul. Značilne oksidacijske reakcije, poteka v mitohondriju.
KATALIZE: neencimska (kislina/baza), s kovinskim ionom, kovalentna.
KETONSKA TELESCA: so vodotopne molekule, nastanejo pri oksidaciji mk v jetrih. Predstavljajo energetski vir za skeletne mišice. acetoacetat, ketohidroksi maslena kislina, aceton. Prisotni pri stradanju.
KODON: zaporedje treh (sosednjih nukleotidnih) baz na mRNA.
KOENCIMI: nebeljakovinska spojina, ki sodeluje v rkcji, ki jo katalizira encim, vendar nanj ni trajno vezana. Pomembni za delovanje encimov. Vrste: koencimA, pantotenska kislina, NAD, NADP, folna kislina, aksorbinska k., kobalamin, biotin.
KONDENZACIJA: kem.rkc., Povezava monomerov z odcepom vode.
KROMOSOM: (genomska dna in beljakovine)5x zavita mešanica dnk in histonskih beljako. V času ko se celica deli.
KROMATIN: njegova osnovna enota je nukleosom, v času med delitvami je dnk razpršena v obliki kromatina, ko pa se celica deli pa je dnk razporejena v kromosome
LABORATORIJSKI REZULTATI: dejavniki ki vplivajo na njihovo variabilnost: tisti k se jm ni moč izogniti, posledica življ sloga, individualni dej.vzorčenje priporočila: Čas odvzema med 7-9, 12h po obroku in redni aktivnosti, pred diagn posegi.
KRVNE CELICE: eritrociti, trombociti, levkociti
LIPIDI: hidrofobne spojine: mk, triacgliceroli, steroidi, sfingolipidi. Nepolarni-shranjevanje energije; polarni-biološke membrane.
LIPOPROTEINI: nepolarni lipidi, serumski delci, sestavljeni iz specifičnih proteinov in različnih kombinacij tag, holest.,..
LOMNI KOLIČNIK ZRAKA=1
MAKROMOLEKULE: skupine: nukleinske kisline(dna, rna), proteini(encimi), polisaharidi (škrob, celuloza, glikogen), OH, lipidi,holesterol,koencima. Sodelujejo pri različnih procesih: shranjevanje genetske informacije, kataliza pri biokem.rkc., transport manjših molekul skoz membrano, obramba organizma pred boleznijo. Strukture v kateri se prenašajo: celična membrana, ribosomi, kromatin, citoskelet. Najvišja stopnja organizacije m.m.=celica. Biološke mm-polimeri: kondenzacija (povezava monomerov), homopolimeri (enaki monomeri), heteropolimeri( različni monomeri), hidroliza(cepitev makromolekul). Povezavoanje bioloških molekul v makrom: nukleinske kisline, proteini, polisharadi. MM se povezujeje v kompleksne strukture: celične membrane(proteini, lipidi), kromatin (dna,proteini), ribosomi (rna, proteini), citoskelet (proteini), virusi, celice
MAŠČOBNE KISLINE nasičene(ena ali več dvojnih vezi v cis konfiguraciji) in nenasičene( znač.reaktivnost molekul,K majo dvojne vezi v cis konfig.); stearinska, oleinska, linolna, palmitinska, metanojska, mravljinčna, maslena. Beta razgradnja mk: poteka v procesu betaoksidacije (razgradnja mk z namenom pridobivanja energije iz shranjenih zalog mk se sprostijo iz tag)poteka v mitohondrijih, začne se po njihovem vstopu v matriks, nastanejo produkti za metabolizem pomembni. Lipaza: mk se sproščajo. Tag, glf, sfingolipidi, sterodi(sistem kondenziranih obročev)
MICHAELIS-MENTENOVA ENAČBA: Vo= V max X [S] / K m +[ S]
MICELI: solubilizirajo, nepolarne spojine transportirajo lah po vodi, pomembni pri funkcioniranju bioloških membran. Uporablamo kot detergente ali nosilce zdravilnih učinkovin. Struktura:natrijev stearat, nepolarni ogljikovodikov konec+voda.
MIKROSKOP: oklular, objektiv, premična mizica, halogenska žarnica, mikro&makro vijak
MITOHONDRIJ: celični organel, na membrani poteka dihalna veriga, na matriksu citratni ciklus in betaoksidacija mk. Funkcije: prostor kjer potekajo metabolični procesi k vodijo do nastanka energijsko bokate molekule atp, sinteza uree, hema in večino atp, celično dihanje, oksidacija acetil koencimaa, metabolizem ak, oksidacija mk. Zunanja membrana (prepušča majhne molekule)
MONOMERI: monomeri aminokisline sestavljajo proteine. Gvanin, riboza, glukoza, OH, deoksiriboza, asparagin.
MUTACIJA: napaka v replikaciji dna. V ekson se vgradi napačen nukleotid ali pa se ne vgradi-posledice so napančne informacije. Če pride do mutacije na eksonu lahko pride do sprememb ak zaporedja, sintezo napačnega proteina ki ne bo pravilno deloval. Če pride do mutacije na intronu je to TIHA MUTACIJA in naj nebi mela vpliva.
NADH – koencim, najmočnejši reducent
NUKLEINSKE BAZE: adenin, gvanin, citozin, timin
NUKLEOTIDI so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK zgradba :nukleotid je sestavljen iz sladkorja (pentoze), dušikove baze in fosfatne skupine.
NUKLEINSKE KISLINE deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK).
OGLJ.HIDRATI:najbol razširjena skupina biomolekul, energetsko bogate. Delitev: monosaharidi ( ketoze (aceton), aldoze trioze, pentoze, heksoze (glukoza, fruktoza, riboza, galaktoza, manoza, eritroza, gliceraldehid, piranoza ketoze-aceton, aldoze),), disaharidi (maltoza, laktoza, saharoza, celobioza), polisaharidi.(škrob, glikogen, celuloza, pektin, inulin, hialuronska kislina)
PIRUVAT: nastaja kot končni produkt aerobne glikolize, kjer se glukoza pretvori v piruvat.
PLAZMIDI: krožne, linearne dvovijačne zunajkromosomske molekule dna, sposobne samostojnega podvajanja. (bakterije, evkarionti)
PH: negativni desetiški logaritem koncentracije vodikovih ionov, lestvica od 0-14. Kisline( snovi k v vodi oddajajo proton), baze ga sprejemajo. Ph ARTERIALNE KRVI: 7.35-7.45. merjenje ph:steklena in referenčna elektroda, ph meter. pKa: negativni desetiški logaritem disociacijske konstante, kvantitativno merilo jakosti kisline. Acidoza-pojav zaradi motenj v presnovi in dihanju. Alkaloza-presnovni ali respiratorni sidnrom.
PEKTINI:polisaharidne komponente celičnih sten
POCT(point of care): laboratorijsko testiranje, ki se izvaja ob preiskovancu, izvaja ga klinično osebje brez laboratorijske iobrazbe ali pacient sam. Vsako testiranje izven laboratorija, hitro.
POLARNA SPOJINA:dobro topne, hidrofilne: etanol (alkoholi,amini, etri)
NEPOLARNE, hidrofobne: benzen
PORFIRIJE: so posledica motenj v sintezi hema. Spremenjena je lahko aktivnost različnih encimov. Kopičijo se spojine ki si intermediati na sinteznni poti hema, nekatere so toksične. kopičenje prod. biosinteze hema.
PRESNOVNI CIKLUSI: glikoliza, citratni c., pdh ciklus, oksidativna fosforilacija. Ostali ciklusi: Corijev c., bomk, c.uree
PROKARIONTI: esheria colli. Prokariontska celica lastnosti: kroglaste oblike, celična stena z mezosomi, bički, suspenzija molekul, ecnimov, nimajo jedra-samo nukleotid v katerem je zvita dna, nimajo organelov in citoskeleta, samo celično steno.
PROTEINI: encimi, strukturni p, obrambni, transportni in skladiščni, regulatorni in gibalni. Enostavni(samo ak), konjugirani(ak+prostetična grupa). Oblika:fibrilarni(kolagen, kreatin), globularni(transportni proteini, encimi). Strukture: primarna(določena z zaporedjem ak-ostankov v proteinu), sekundarna (ponavljujoče verige (α ,β), terciarna, kvartarna. Proteom=množica proteinov. Sinteza proteinov poteka v ribosomih, ki se pomikajo po molekuli
PUFRI: so vodne raztopine, ki se upirajo spremembi pH pri dodatku H ali OH ionov(kislin ali baz). Sestavlja ga par šibke kisline in šibka konjugirana baza. Telesni puferni sistemi: hemoglobinski ,hidrogenkarbonatnini, proteinski, , fosfatni (uravnavajo pH telesnih tekočin)
PURINSKE BAZE: adenin gvanin PIRAMIDSKE: timin, citozin
RECEPTORJI: beljakovine na celični membrani za prenos snovi.
RIBOCIMI: molekule katalitične RNA, ki delujejo kot encim. Molekula ima katalitične&encimske lastnosti.
RIBOSOM: celični organel, ki katalizira in regulira tvorbo proteinov. V citoplazmi lahko prosto lebdijo ali pa so vezani ne endoplazemski retikulum ali na jedrno ovojnico. V ekkariont.celici se nahajajo na površini endoplazmatskega retikuluma Sestava: ribosomske rna in proteinov.
RIBONUKLEOTID: sestava: sladkor pentoze(riboza), dušikova baza, fosfatna skupina.
RIBOZA: sladkor v ribonukleotid monofosfatu, gradnik rna. Penotza monomer. Nastajat v procesu glikolize.
RNA: pomembna za sintezo proteinov(za pravilno delovanje celice). vrste: prenašalna (trna), informacijska(m)-nosi informacijo za sintezo proteinov, ribosomska(r)-največja. Nukleotidi: adenin uracil, gvanin citozin. Sestava: 4 vrste ribonukleotidov. RNK POLIMERAZA: encim ki povezuje nukleotide v molekuli rna.
SEKUNDARNI OBVEŠČEVALCI: molekula camp, cgmp, diacilglicerol, Ca2+
SAHAROZA: vrsta OH, spada med disaharide, spojina fruktoze in glukoze. (namizni beli cukr)
ŠKROB: homopolimer sestavljen iz povezanih glukoznih enot, polisaharid. vsebuje amilozo in amilopektin.
TRANSAMINAZE: encimi k omogočajo spreminjanje neke AK v drugo. (sproščajo pri okvara srčne mišice, jetr, možg.). TRANSAMINACIJA prenos amino grupe iz ak.
TRIACIL GLICEROLI(TAG): so nepolarni lipidi, sestavljeni iz glicerola+MK. Lahko so enostavni(3 enake mk) ali mešani(3različne mk). (so nepolarne, hidrofobne molekule, heteropolimeri) nastanejo z esterfikacijo->glicerol ima 3 hidroksilne skupine na katere se z esterskim vezmi vežejo mk..
TRIGLICERIDI: so estri alkohola glicerola in višjih mk, ne topijo se v vodi.
UZ:uporaba v medicini: ultrazvočno slikanje, fizioterapija, laboratorijski postopki in čiščenje, ultrazvok v kirurgiji.
VITAMINI: folna kislina, vit AB236CDEK
VIRUSI: nadmolekulski kompleksi, paraziti k se razmnožujejo s pomočjo gostitljeve celice.
VODA v celici, vloga: topilo in reaktant; uravnava TT in koncentracijo vodikovih ionov in pH; glavna sestavina večine bioloških tekočin, je reducent. Je biološko topilo, dobro topne polarne-hidrofilne snovi(alkoholi, amidi, estri), slabo topne nepolarne-hidrofobne (benzen). Amfifilne sp so polarne&nepolarne skupine (natrijev stearat, micel-pomembn za nastanek biol.membran).
ŽELEZO: prenašalec elektronov, pospešuje nastanek prostih radikalov. Pomen za telo:prenos kisika, elektronov, aktivno mesto encimov ki katalizirajo redoks reakcije. hemoglobin ima železov atom na katerega se veže kisk.
ŽOLČNE KISLINE: holna & glikoholna. Tvorijo se v jetrih. Pri fiziološkem pH dosociirajo v soli žolčne kisline, ki se skladiščijo v žolčniku, izločajo v črevesje. So emulgatorji maščob.