Priprava bolnika na bronhoskopijo

Bronhoskopija je ena od endoskopskih metod, ki omogoča pregled notranjosti organov ter odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave.

Preiskavo se opravlja v lokalni anasteziji, čeprav se v zadnjem času vse bolj nagibajo k uporabi kratke sedacije bolnika, še posebno takrat, kadar je preiskava zahtevnejša in traja dlje časa. Običajno poseg traja 10- 20 minut in ker se opravlja v lokalni anasteziji je potrebno dobro sodelovanje bolnika med preiskavo in dobra usposobljenost tima (Triler, 2002).

V terapevtske namene uporabljamo bronhoskop predvsem za odstranjevanje tujkov, tumorskih granulacij, za vstavljanje stentov, ustavljanje krvavitev in drugih interventnih posegov. Diagnostična in terapevtska bronhoskopija sta invazivni preiskavi, ki se lahko izvajata v ustanovah, kjer imajo za tako dejavnost ustrezno izobražen kader, ustrezne prostore in ustrezno opremo ter zadostno število diagnostičnih in terapevtskih preiskav letno, da lahko bronhoskopski tim ohranja usposobljenost (Rozman, Kisner, Klasinc , Verčko Pernat, 2006).

Po izkušnjam vemo, da bolnikov stres pred zahtevnimi posegi najbolj zmanjšamo z ustrezno komunikacijo, z empatičnim pristopom in z zadostno količino potrebnih informacij, ki se odražajo kot odziv na bolnikove potrebe in želje.

  1. Reševanje problema

Zdravstvena nega pri pripravi pacienta na bronhoskopijo upošteva procesno metodo dela. Vsak bolnik, ki je poslan na preiskavo ima ugotovljeno neko bolezensko stanje. Neprijeten je občutek poseganja v človekovo telo in njegovo intimo, zato je toliko bolj pomembna psihična kot tudi fizična priprava pacienta.

Če je bolnik pravilno pripravljen in informiran bo sodeloval v procesu preiskave in zdravljenja, prav tako mora biti pomirjen saj tako preprečimo možne komplikacije. Dobra priprava bolnika vpliva na zmanjšanje anksioznosti in olajšanje stiske, zmanjšanje porabe analgetikov, krajše bivanje v bolnišnici.

Zelo pomembno je, kako je narejena ocena pacientovega stanja, ki pripomore k lažjemu razumevanju pacientove zaskrbljenosti pred bronhoskopijo. Kako bo pacient reagiral, je v veliki meri odvisno od njegove osebne zrelosti in od delovanja zdravstvenega tima na oddelku.

Pred posegom pacientu zdravnik in medicinska sestra/zdravstvenik razloži za kakšen poseg gre. Razložimo mu, kaj bomo delali, kje bomo delali, kakšni so lahko zapleti, kaj lahko pričakuje po opravljenem posegu in podobno. Dan pred preiskavo mu ponudimo pisno izjavo, katero podpiše in s tem se strinja s posegom. Prav tako mu lahko pokažemo video posnetek o bronhoskopiji dan ali dva pred samim posegom ali pa tudi na isti dan. S tem zmanjšamo strah bolnika. Pred posegom bolnik 6 ur ne sme jesti ali piti in ne sme kaditi! To bi povzročalo težave pri samem posegu (bruhanje, kašljanje …). Po posegu pa eno uro tudi ne sme jesti in piti, da hrana ne bi zašla v sapnik.

Kar se tiče fizične priprave pacienta, si pripravimo prostor in material pred začetkom preiskave. Pred preiskavo je moral pacient imeti že opravljene dodatne preiskave, ki zagotavljajo, da je pacient sposoben opraviti bronhoskopijo. Ko pacient pride v prostor, se uleže na mizo in sleče zgornji del pižame ali majico. Bolnik med posegom ne sme imeti zobne proteze, zato mu jo je treba odstraniti! Pacienta pokrijemo, da zagotovimo zasebnost. V veno na podlahti je imel že predhodno na oddelku vstavljen I.V. kanal, če prej ni bil na oddelku to opravimo pred posegom. Damo mu analgetik da preprečimo razne bolečine in omilimo neprijetnost bolnika med posegom. Pacientu se čez celoten poseg meri vitalne funkcije (krvni tlak, srčno frekvenco, saturacijo).

  1. Kritično mnenje

Na enoti za endoskopijo je za bolnike zelo dobro poskrbljeno. Vsi zdravstveni delavci se zavedajo kako pomembna je psihična priprava pacienta, da zmanjšamo njegov strah pred posegom in mu podajo razumljive in natančne informacije o samem posegu, saj tako pridobimo pacientovo zaupanje in s tem njegovo sodelovanje med posegom in po posegu. Velik poudarek na pripravi pacienta se izvaja že na oddelku in kasneje še pred posegom, kjer mu podrobno razložijo način dela, potek dela, možne komplikacije. Vsi zdravstveni delavci so paciente obravnavali strokovno, kontinuirano in profesionalno. Z svoje delo so strokovno usposobljeni in kot tim delujejo enotno. Na enoti so mi bili pripravljeni razložiti vse posege in z študenti sodelovati, je pa res, da kot študentje 1. letnika še nimamo dovolj izkušenj na tem področju, zato nismo morali veliko sodelovati in se vključiti v delo.

 

  1. Literatura
  • Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 3, Maribor: Pivec, 2006.
  • Triler N. in sod., 2002, Smernice za bronhoskopijo u upogljivim bronhoskopom. Maribor: Dipl. delo, Fakulteta za zdravstvene vede.
  • Zapiski iz predavanj diagnostično terapevtskega programa

 

2. IDŠ delo

Bronhoskopija je ena najstarejših preiskav v pneumologiji, ki omogoča pregled v skrajno periferijo pljuč. Indikacije za poseg so številne (trdovraten kašelj, hemoptize, odvzem tkiva, nepojasnjene sence tujkov) (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. 2006).

Bronhoskopija je diagnostična in terapevtska metoda s katero odvzemamo vzorce sluzi in tkiva za citološke, histološke in bakteriološke preiskave ter odpravljamo zapore centralnih dihalnih poti. Preiskavo opravimo z upogljivim bronhoskopom v lokalni anesteziji ali s togim bronhoskopom v splošni anesteziji. V terapevtske namene uporabljamo bronhoskop predvsem za odstranjevanje tujkov, tumorskih granulacij, za vstavljanje stentov, ustavljanje krvavitev in drugih interventnih posegov. Diagnostična in terapevtska bronhoskopija sta invazivni preiskavi, ki se lahko izvajata v ustanovah, kjer imajo za tako dejavnost ustrezno izobražen kader, ustrezne prostore in ustrezno opremo ter zadostno število diagnostičnih in terapevtskih preiskav letno, da lahko bronhoskopski tim ohranja usposobljenost (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. 2006).

Po bronhoskopiji se lahko pojavi krvavitev na mestu biopsije, perforacija bronhusa, pneumotoraks, hipoksemija, srčna aritmija ter okužba (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. 2006).

Vloga medicinske sestre pri pripravi pacientov na endoskopijo:

Pomemben vpliv na potek endoskopskih preiskav ima stres in anksioznost pacientov. Veliko pacientov je občutljivih, negotovih, strah jih je neznanega. Razumevanje in pravočasno opažanje stresa pri pacientu omogoči medicinski sestri, da jih oskrbi na način, ki bolniku daje občutek varnosti. Zato moramo biti medicinske sestre:

– sposobne spoznati znake stresa v bolnikovem obnašanju;

– informirane in seznanjene z znaki, ki povzročajo stres (anksioznost);

– spoznati in odkrivati njihove potrebe, ne samo iz fizičnega in socialnega spektra, tudi iz psihičnega;

– imeti moramo sposobnost dobrega opazovanja (kako bodoločena oseba reagirala, prenesla endoskopske posege).

V akutni obliki endoskopije lahko gre za težavno vzpostavitev odnosa med medicinsko sestra in bolnikom (zaupanje bolnika). Občutljivi bolniki potrebujejo ob sebi nekoga,

ki mu je blizu. Medicinske sestre naj bi si pridobile takšen dober odnos s pozitivno strokovno komunikacijo (ne vsiljivo), z zagotavljanjem varnosti in sposobnostjo odkrivanja emocionalnih procesov tako, da bodo imeli bolniki priložnost izražati svoje občutke. Z dajanjem informacij se znatno zniža anksioznost, kar ugodno vpliva na bolnika ter na izvedbo posega (Hekič B., 2006)

  1. REŠEVANJE PROBLEMA

Preiskava se vedno dotika človeka kot celote. Vsak pacient, ki je poslan na bronhoskopijo ima ugotovljeno neko bolezensko stanje, zaradi katerega je bronhoskopija potrebna in vsak od teh se zavedno ali nezavedno boji izvida. Neprijeten je občutek poseganja v človekovo intimo. Strah pred neznanim pa neprijetne občutke še potencira. Zato je pomembna dobra priprava pacienta na bronhoskopijo, tako psihična kot fizična.

Zelo pomembno je, kako je narejena ocena pacientovega stanja, ki pripomore k lažjemu razumevanju pacientove zaskrbljenosti pred bronhoskopijo. Kako bo pacient reagiral, je v veliki meri odvisno od njegove osebne zrelosti in od delovanja zdravstvenega tima na oddelku. Namen priprave pred preiskavo je:

  • Da bo pacient informiran,
  • da bo sodelovanje pacienta ob poteku preiskave boljše,
  • da bo obravnava pacienta celostna.

Na oddelku za endoskopijo dihal in prebavil v KOPA Golnik so v zadnjih letih pripravili določene aktivnosti, s katerimi želijo paciente na bronhoskopijo čim bolje pripraviti ter izboljšati njihovo sodelovanje med preiskavo in omogočiti, da bi bila preiskava za pacienta čim lažja. Z aktivnostmi, ki jih izvajajo zvišujejo kakovost opravljenega dela, postavljajo partnerski odnos s pacientom, kar ima za posledico večje zadovoljstvo pacienta in zmanjšuje zaskrbljenosti in strahu pred in med preiskavo. Leta 2002 so na endoskopskem oddelku posneli kratek video – posnetek, ki na razumljiv način predstavlja, kaj je bronhoskopija, čemu je namenjena, kakšen je postopek od same napotitve pa do priprave na preiskavo. Pokaže potek preiskave, pove o možnih zapletih med in po preiskavi in pot do kliničnega izvida. Video posnetek si ležeči pacienti lahko ogledajo na dan preiskave pred bronhoskopijo. Video posnetek se prikazuje na oddelku za endoskopijo dihal in prebavil. Vsi, ki si ogledajo video posnetek imajo možnost dodatnega pogovora z medicinsko sestro – asistentko pri bronhoskopiji. Medicinska sestra na oddelku za endoskopijo dihal in prebavil pacientom po želji razkaže prostor, kjer bo preiskava opravljena, pokaže bronhoskop, mu odgovori na postavljena vprašanja

(PilarK.,PetrinecPrimožičM.,dostopnonahttp://www.zbornicazveza.si/dokumenti/kongres_zbn/pdf/142C.pdf)

Sama priprava bolnika pa je odvisna od načina anestezije (splošna ali anestezija sluznice). Bolnika seznanimo s posegom in mu naročimo, naj bo na dan preiskave tešč, naj izprazni mehur in črevo,pred posegom dobi po naročilu zdravnika premedikacijo, bolnika lahko tudi samo površinsko anestezirajo s ksilokainom (sluznico nosu, žrela in grla) (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S., 2006).

  1. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Ker je bronhoskopija za bolnika lahko zahteven poseg, je vloga medicinske sestre in priprava bolnika na poseg še kako pomembna. Boljši odnos kot ustvarita med seboj, manj težav bo pri samem postopku ter pri psihični in fizični pripravi bolnika. Pomembno je, da se bolnika seznani s samo preiskavo, možnimi komplikacijami ter kako postopati pred in po preiskavi. Pomembna je tudi predaja na oddelek, kontrola zavesti in dihanja. Tako je pomemben pristop do bolnika, da mu damo občutek sproščenosti, da je vse pod nadzorom ter da mu zmanjšamo občutek strahu.

 

LITERATURA:

  • Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 3, Maribor: Pivec 2006
  • Hekič B. Vloga medicinske sestre v medicinski dignostiki, Obzornik zdravstvene nege, 2006; 40, 174-178
  • Pilar K., Petrinec Primožič M., Ali člani zdravstvenega tima naredijo vse za dobro seznanjenost pacienta pred bronhoskopijo – prospektivna randomizirana raziskava, Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo; dostopno nahttp://www.zbornica-zveza.si/dokumenti/kongres_zbn/pdf/142C.pdf

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja