Monitoring

Kaj je to monitoring:

Monitoring je kontrola z elektronskimi aparati v intenzivni negi in je v današnjem času že potrebno dopolnilo za neposredno opazovanje bolnikovih vitalnih funkcij (Dragonja, 1972).

Na monitorju so prikazane naslednje vitalne funkcije:

EKG

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice (Pocajt, 2001).

Elektrode se postavijo po naslednjih pravilih:

D1 – desna roka in leva roka

D2 – desna roka in leva noga

D3 – leva roka in leva noga Preberi več o Monitoring

Napake pri ravnanju z zdravili in vloga medicinske sestre

Ravnanje z zdravili je sestavljeno iz različnih medsebojno odvisnih procesov. Pri ravnanju z zdravili MS sodeluje v različnih fazah, ena od teh je končni pristop oziroma aplikacija zdravil pacientu, kar pa ji omogoča, da preveri predhodne korake pred izvedbo aplikacije in prepreči morebitno napako (Davey et al., 2008).

Aplikacija zdravil je ena izmed glavnih nalog medicinskih sester (MS) in pomeni oskrbo pacientov s predpisanimi učinkovinami v diagnostične namene, za zdravljenje in/ali za preprečevanje bolezni oziroma bolezenskih stanj. Aplikacija zdravil v najožjem pomenu besede pomeni vnos zdravila v organizem pacienta. Izvedemo ga lahko na različne načine z različnimi postopki. Proces dajanja zdravil je urejen z zakoni, ki se med državami razlikujejo (Mavsar Najdenov, 2011).

Aplikacijo zdravil izvaja zdravstveno osebje oziroma mora potekati pod nadzorom – izključno na podlagi pisnega naročila lečečega zdravnika in v skladu s sprejetimi medicinskimi standardi in postopki. Zdravstvena organizacija mora imeti sprejete standarde, ki zagotavljajo varnost pacientov in kakovost zdravljenja z zdravili (National, 2009).

Napake pri zdravljenju z zdravili so definirane, kot napake, ki se pojavijo v kateri koli fazi procesa ravnanja z zdravil (Werner et al., 2012). Podatki kažejo, da je skoraj polovica vseh neželenih dogodkov, ki bi jih lahko preprečili, posledica napak pri ravnanju z zdravili (Luksemburška, 2005).

Napake pri ravnanju z zdravili so grožnja pred katero ni odporen sistem nobene bolnišnice. Podatki kažejo, da zaradi napak pri ravnanju z zdravili vsako leto umre 7000 pacientov, 1,3 milijona pa je zaradi teh napak poškodovanih (Committee, 2000, cit. po Werner et al., 2012). MS so odgovorne za 26 do 38 % napak pri aplikaciji zdravil (Bates, 2007; Leape et al., 2002) in igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti pacientov.

Preberi več o Napake pri ravnanju z zdravili in vloga medicinske sestre

Aplikacija inhalacijske terapije

Inhalacijska terapija kot širši pojem v zdravstveni negi je vnašanje zdravilnih substanc v telo z vdihavanjem. S tem pojmom označujemo zdravljenje z vdihavanjem vodnih hlapov, ovlaženih medicinskih plinov in v aerosole razpršenih zdravil. V obliki aerosolov inhalirane zdravilne snovi zdravilno delujejo lokalno na sluznico dihal in po resorpciji v kri tudi sistemsko. Poznamo različne tipe nebulizatorjev, vsi delujejo po podobnem načelu.

Razprševanje zdravilne raztopine poteka v manjši plastični posodici, skozi katero prehaja zrak pod pritiskom. Bolnik nastali aerosol inhalira prek maske ali z ustnikom. V bolnišnici uporabljamo za tako inhalacijo zrak iz napeljave. Raztopino zdravila za inhaliranje pripravljamo s sterilni fiziološko raztopino po navodilu zdravnika. V plastični posodici je namreč ”mrtev prostor”, kjer vedno ostane določena manjša količina zdravila. Če je le to razredčeno je odstotek izgube zdravila manjši. Zdravila redčimo z do 4 ml fiziološke. Pri inhalaciji z nebulizatorji bolnik normalno vdihava aerosol prek maske ali ustnika, dokler ni posodica z raztopino prazna (Campolunghi, 1999). Preberi več o Aplikacija inhalacijske terapije

Torakalna drenaža

Drenaža je način odstranjevanja patoloških sekretov iz telesnih votlin, sklepnih špranj in iatrogeno nastalih sekretov (med operativnim posegom) (Klasinc, 2009).

Drenaže ločimo glede na namen in vrsto. Na namen se delita preventivna drenaža (kratkotrajno delovanje, ter je iz operativnih ran) in kurativna drenaža (zdravilna drenaža, iziranje rane – lavaža). Glede na vrsto pa se delijo na drenaže brez srka (odvečna tekočina teče navzodl, uporablja se pri abdomnih, urologiji, nevrologiji), drenaže s srkom (tekočina se izprazni s pomočjo vleka -srka) ter torakalno drenažo. Dreni se ločijo po oblikah (T-dren, v obliki cigarete) , po avtorju: Büllau drenaža ter po funkciji (dreni z aktivno drenažo – vlekom, ter drene brez vleka (prost pad). Za delovanje drenov potrebujemo dren, drenažno vrečko, stekleničko, cevi za povezavo ter nastavek – konekt (Klasinc, 2009). Preberi več o Torakalna drenaža

Zapiski za diagnostično terapevtske posege

MEHANSKA VENTILACIJA

Indikacije: zastoj dihanja, refrektorna hipoksija, hiperkapnija z respiracijsko acidozo, znaki utrujenosti dihalnih mišic, respiracijska insuficienca z motnjami zavesti tahi- ali bradipnea, hipotenzijo

Cilji:omogočanje vzdrževanja življenja in pridobitev časa za obvladovanje stanja, ki je zahtevala MV, zmanjšanje dihalnega dela, izboljšanje oksigenacijo (zasičenost krvi s Hb vsaj 90 %) in izboljšanje ventilacije (pH krvi normalen).

 

  • prsni koš je ventilator z negativnim tlakom. Ventilacija s pozitivnim tlakom. Skrčenje diafragme povzroči negativen transtorakalni tlak, odprtje glotisa in vdor zraka v pljuča. Izdih je pasiven, omogoča ga elastičnost prsnega koša in pljuč
  • aplikacija pozitivnega tlaka preko endotrahealni tubus (invazivna MV) ali obrazne maske (neinvazivna MV) – tok zraka v pljuča, dokler ventilator ne konča vdiha. Padec tlaka v dihalnih poteh, zaradi elastičnosti pljuč omogoči pasiven izdih
  • MV ne zdravi osnovne bolezni

 

DIHALNA STISKA: nastane, ko respiratorni sistem ne more več zagotoviti ustrezne oksigenacije arterijske krvi ali ne more več vzdrževati normalnega tlaka ogljikovega dioksida. Življ.ogrožujoče stanje, preskrba s kisikom nezadostna.

  Preberi več o Zapiski za diagnostično terapevtske posege

Primer izpita za DTP

  1. Označi nujne ukrepe in simptomatično zdravljenje pri zastrupitvah glede na izvajanje (od 1 do 8; začetno dejanje označi z 1, končno z 8):
  • Nujno simptomatično zdravljenje (3)
  • Identifikacija strupa (4)
  • Posvet s centrom za zastrupitve (7)
  • Vzpostavitev in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij (2)
  • Priprava za prevoz in priprava dokumentacije (8)
  • Aplikacija antidota (5)
  • Evakuacija iz kontaminiranega območja (1)
  • Eliminacija strupa (6)

 

  1. Spirometrija je preiskava, s katero:
  • Določimo vitalno kapaciteto in TI (Tiffeneau Index)
  • Določimo vitalno kapaciteto in FEV1
  • Določimo FEV1; ki je največji volumen zraka, ki ga preiskovanec lahko izdahne v prvi sekundi po predhodnem globokem vdihu
  • Izračunamo TI iz razmerja med vitalno kapaciteto in FEV1
  • Izračunamo TI s pomnožitvijo vitalne kapacitete in FEV1

Preberi več o Primer izpita za DTP

Novi pristopi v organizaciji celostne obravnave bolnika – integrirana oskrba

Novejši epidemiološki podatki držav, ki se zavedajo sprememb, ki jih prinašajo staranje prebivalstva in druge družbene spremembe, kažejo na prevladujočo zdravstveno problematiko, ki je povezana s kroničnimi obolenji. Pretežni del denarja, ki je namenjen zdravstveni oskrbi, države potrošijo za zdravstveno oskrbo starejših oseb. Najpogosteje so problem kronična obolenja in njihove mnogovrstne posledice, poškodbe in druge bolezni. WHO je že leta 1980 opozorila na pomembno povezavo med boleznijo in nastankom odvisnosti. Vsako poslabšanje bolezni lahko pri bolniku povzroči funkcionalne težave ali odvisnost. Ta odvisnost pogosto vpliva tudi na socialno varnost, izoliranost in premajhno podporo bivalnega okolja.

Z večjo osveščenostjo ljudi postajajo tudi njihove potrebe bolj prepoznavne. Vse to pogosto ogroža finančno stabilnost na področju socialne varnosti. Potrebne spremembe niso pogojene le s staranjem prebivalstva, posledicami kroničnih in degenerativnih obolenj in hitrim razvojem predvsem medicinske tehnologije, temveč tudi z drugimi pojavi v družbi, med katerimi zavzemata vidno mesto razpad klasične družine in vse večja zaposlenost žensk, ki so včasih prevzele vlogo negovalke bolnega družinskega člana.

Preberi več o Novi pristopi v organizaciji celostne obravnave bolnika – integrirana oskrba