Kategorija: Diagnostično terapevtski program

Diagnostično terapevtski program 2016 2.del

VZPOSTAVLJANJE PERIFERNE POTI, venskega dostopa

PERIFERNA VENSKA POT Vstavljanje različnih plastičnih igel ali katetrov v vene

Namen: neprekinjeno ali ponavljajoče i.v. ali infuzijske terapije, priprava na diagnostično terapevtske posege, vbrizgavanje zdravil, razredčenih v majhni količini topila, dajanje že pripravljenih zdravil

Vrste:venske kanile, igle s plastičnimi priključnimi sistemi, periferni venski katetri , osrednji venski katetri

Izbira:predvideno trajanje zdravljenja ,sestava in koncentracija zdravil ,nujnost hitrega dostopa v venski sistem,starost, velikost, stanje ožilja pacienta , barvno ločevanje, nikoli ne izberemo vensko kanilo, ki zatesni svetlino vene

Venska kanila:tanka, votla plastična cevka, kovinsko vodilo

Mesto vstavitve:področje narta le izjemoma , ne na noge, pacient odkloni, edemi, vnetja ven, cianoza, obolenja perifernega žilja, sladkorna bolezen

Neg anamneze: pomankanje tekočine, spremembe v prehranjevanju, nevarnost infekcije

Preberi več o Diagnostično terapevtski program 2016 2.del

Diagnostično terapevtski program 2016 1.del

ENDOTRAHEALNA INTUBACIJA, INVAZIVNA IN NEINVAZIVNA MEHANIČNA VENTILACIJA

MEHANSKA VENTILACIJA

Indikacije: zastoj dihanja, refrektorna hipoksija, hiperkapnija z respiracijsko acidozo, znaki utrujenosti dihalnih mišic, respiracijska insuficienca z motnjami zavesti tahi- ali bradipnea, hipotenzijo

Cilji:omogočanje vzdrževanja življenja in pridobitev časa za obvladovanje stanja, ki je zahtevala MV, zmanjšanje dihalnega dela, izboljšanje oksigenacijo (zasičenost krvi s Hb vsaj 90 %) in izboljšanje ventilacije (pH krvi normalen).

  • prsni koš je ventilator z negativnim tlakom. Ventilacija s pozitivnim tlakom. Skrčenje diafragme povzroči negativen transtorakalni tlak, odprtje glotisa in vdor zraka v pljuča. Izdih je pasiven, omogoča ga elastičnost prsnega koša in pljuč
  • aplikacija pozitivnega tlaka preko endotrahealni tubus (invazivna MV) ali obrazne maske (neinvazivna MV) – tok zraka v pljuča, dokler ventilator ne konča vdiha. Padec tlaka v dihalnih poteh, zaradi elastičnosti pljuč omogoči pasiven izdih
  • MV ne zdravi osnovne bolezni

DIHALNA STISKA: nastane, ko respiratorni sistem ne more več zagotoviti ustrezne oksigenacije arterijske krvi ali ne more več vzdrževati normalnega tlaka ogljikovega dioksida. Življ.ogrožujoče stanje, preskrba s kisikom nezadostna.

  Preberi več o Diagnostično terapevtski program 2016 1.del

Ali potrebujemo v slovenskem prostoru case managerja

»Sistem zdravstvenega varstva se sooča s izzivi, ki jih prinašajo ljudje s kroničnimi obolenji, kot so diabetes, srčno popuščanje, kronična obolenja pljuč in mentalne bolezni«. WHO, 2002

Kronične bolezni imajo pomemben vpliv na življenja bolnikov in svojcev. Najbolj pogosta kronična stanja, ki vplivajo na sposobnost samooskrbe bolnika so astma, ishemična bolezen srca, hipertenzija, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, artritis, depresija in demenca. Ocenjujejo, da je 70-80% ljudi s kronično boleznijo sposobno samostojno obvladovati svojo bolezen v stabilni fazi, 20 % pa potrebuje pomoč medicinske sestre in zdravnika ter drugih strokovnjakov pri vodenju svoje bolezni (2,5). V sodobni literaturi zasledimo, da je kar 40 % ljudi, ki so starejši od 65 let,  obravnavanih na akutnih oddelkih in 60 % v enotah intenzivne nege in terapije. Trendi kažejo, da bo število ljudi s kroničnimi obolenji naraščalo. Bolniki, odpuščeni iz bolnišnice so »še vedno bolni«, kar pomeni, da je obseg njihovih potreb večji. Preberi več o Ali potrebujemo v slovenskem prostoru case managerja

EKG – elektrokardiogram

Elektrokardiografija (EKG) je neboleča in neinvazivna preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Včasih zdravniku kratek posnetek, ki ga imenujemo elektrokardiogram, ne zadostuje za postavitev končne diagnoze. V takih primerih se odloči za preiskavo Holter, ki beleži električno aktivnost srčne mišice 24 ur. Indikacije za snemanje EKG poda zdravnik, med indikacije sodijo vse bolezni srca.

Električne tokove, ki se širijo po srcu, registriramo z ustreznim EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Celotni EKG posnetek z 12 običajnimi odvodi vsebuje:

  • Tri standardne bipolarne odvode: I, II, III;
  • Tri unipolarne ekstremitetne odvode (z njimi opazujemo srce v frontalnem prerezu);
  • aVR – desno zapestje,
  • aVL – levo zapestje,
  • aVF – levi gleženj,
  • elektroda, ki služi za ozemljitev preiskovanca – desna noga.
  • šest unipolarnih prekordialnih odvodov (z njimi opazujemo horizontalni prerez srca):
  • V1- četrti medrebrni prostor na desni strani prsnice,
  • V2 – četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice,
  • V3 – med V2 in V4,
  • V4 – peti medrebrni prostor sredi ključnice,
  • V5 – leva sprednja aksilarna linija v višini V4,
  • V6 – leva srednja aksilarna linija v višini V4.

Preberi več o EKG – elektrokardiogram

Primer izpita za propedevtiko

  1. RAZDELI DEJAVNIKE, KI LAHKO IZZOVEJO BOLEZEN.

NOTRANJI: genetični dejavniki

ZUNANJI: fizikalni, kemični

 

  1. KAKO RAZDELIMO RAZVOJNE FAZE AKUTNE BOLEZNI? NPR. INFEKCIJE…

Stadij INKUBACIJE: LATENTNA doba – od vdora škodljivih dejavnikov do izbruha bolezni

PRODROMALNI stadij: stadij predznakov bolezni

INICIALNI stadij: začetni stadij – izbruh bolezni z značilnimi znaki

Stadij INCREMENTI: stopnjevanje bolezni

AKME: vrh bolezni Preberi več o Primer izpita za propedevtiko

Žilni pristopi: vprašanja in odgovori za izpit

1. Kateri je najboljši venski pristop za dializo- opiši

Dializni kateter se lahko uvede skozi vratne vene ali skozi podključnični veni v levi srčni preddvor, lahko pa ga uvede tudi v stegensko veno. Dializni katetri so debelejši od običajnih venskih katetrov in so tudi iz drugačnih materialov (teflon, latex, silikon). Od drugih venskih katetrov se razlikujejo tudi po namenu (lahko so enolumenski ali dvolumenski). Dializni kateter zdravnik vstavi direktno v veno ali preko podkožnega pristopa, če ga pacient rabi več mesecev. Namen le-tega je preprečiti vstopno mesto pred okužbo.

2. Kakšne vrste infuzij poznamo in njihove lastnosti

Poznamo intravenozno infuzijo, kar pomeni: iztekanje infuzijske tekočine ali vbrizgavanje infuzijske tekočine s pomočjo namenske črpalke v veno, ki traja daljši čas in običajno presega tekočino 100 ml. V telo lahko s pomočjo le-te vnašamo kri (transfuzija), vodo kot osnovno tekočino, druge tekočine/raztopine, elektrolite, hranilne snovi, zdravila… Preberi več o Žilni pristopi: vprašanja in odgovori za izpit

Seminarska naloga: Psihoaktivne substance

1. UVOD
Kaj je droga?
V slovenščini je droga popularen in tudi v stroki pogosto uporabljen naziv za psihoaktivno (psihotropno) snov. Izraz drogiranje pa v žargonu pomeni uživanje oziroma uporabo takih snovi. Pogosto uporabljamo tudi besedo mamilo, ki pa ni povsem ustrezna, saj vse droge nimajo omamnega učinka. V slovenščini pomeni droga tudi surovino rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu.
Z izrazom droga označujemo snovi, ki vplivajo na spremembo našega počutja, mišljenja in vedenja. Te značilnosti pa imajo številne snovi, ki jih uporabljamo v različne namene.

Preberi več o Seminarska naloga: Psihoaktivne substance