Zdravstveno varstvo otrok v Sloveniji

Nacionalni program zdravstvenega varstva“Zdravje za vse za 21 stoletje”:
– Spremljanje rasti in razvoja;
– Pravočasno odkrivanje obolelih;
– Preprečevanje obolevnosti,invalidnosti in umrljivosti;
– Prepoznavanje dejavnikov tveganja za zdravje;
– Spodbujanje k zdravemu slugo življenja;
– Preprečevanje tveganega vedenja;

Strokovna navodila o izvajanju preventivnega zdravstva na primarni ravni (uradni list RS);
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse – Zakon o nalezljivih bolezni (Uradni list RS, št.69/1995);

Sedmi cilj strategije “zdravje za vse”
Izvajanje zdravstveno vzgojnih programov za rodno populacijo za pripravo na čas starševstva:
– Zagotavljanje zdravega okolja
– Spodbujanje zdravega načina življenja
– Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva žensk, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok
– Izvajanje zdr. varstva pred in med nosečnostjo, ob in po porodu
– Izvajanje zdravstvenega varstva šolske mladine
– Obnova regijskih komisij za vrednotenje umrljivosti in invalidnosti dojenčkov
– Vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema za spremljane zdravstvenega stanja in stalnim pridobivanjem znanja za kvalitetnejše preživetje otrok, zlasti nedonošenčkov (Ministerstvo za zdravje, 1993)

Posebnosti procesa zdravstvene nege

Proces zdravstvene nege je sistematično zaporedje povezanih negovalnih ukrepov, ki omogočajo individualno oskrbo bolnika v dani situaciji, vendar sam proces zdravstvene nege še ni zagotovilo, da bo otrok res obravnavan individualno. Ta proces zajema štiri faze:
1. zbiranje informacij in podatkov, njihova analiza, ugotavljanje potreb po zdravstveni negi (negovalna diagnoza),
2. postavljanje ciljev in načrtovanje zdravstvene nege,
3. izvajanje zdravstvene nege
4. vrednotenje zdravstvene nege.

Faze procesa zdravstvene nege so v medsebojni povezanosti in odvisnosti. Pri otroku poteka proces zdravstvene nege po enakih fazah kot pri odraslemu, le v vse faze je potrebno vključiti tudi družino. Pri tem niso mišljeni le starši, pač pa vsi člani, ki jih med seboj povezujeta ljubezen in naklonjenost oz. medsebojna pomoč. Ravno tako pa moramo upoštevati, da so otroci že od samega začetka individuumi s specifičnimi potrebami (fizične, emocionalne, socialne in duhovne potrebe).

Teoretični modeli, ki jih medicinske sestre lahko uporabijo, ko negujejo otroke, so različni. Naloga medicinskih sester je, da se seznanijo z različnimi teoretičnimi modeli in jih dobro proučijo. Medicinske sestre naj izoblikujejo na oddelkih oz področjih kjer delajo lastno filozofijo in na podlagi poznavanja teoretičnih modelov in izoblikovane filozofije oddelka izberejo najustreznejši teoretični model. Z upoštevanjem filozofije in z uporabo teoretičnega modela naj medicinske sestre oblikujejo svoj lastni teoretični model. Preberi več o Posebnosti procesa zdravstvene nege

Področja dela pediatrične medicinske sestre

Delo pediatrične medicinske sestre zajema vse vidike zdravstvenega varstva otroka. Medicinska sestra spremlja otrokov razvoj in rast, skrbi za promocijo zdravja, preprečuje bolezni in skrbi za zdravstveno nego bolnega otroka. Ob bolezni je vloga medicinske sestre sploh zelo pomembna saj opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo (Peplav). Medicinska sestra je tudi oseba, ki priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove potenciale (resurse) za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje, jim posreduje nova znanja in jih uči novih spretnosti. Pri pediatričnih varovancih medicinska sestra pogosto nadomešča starše.

Splošna načela zdravstvene nege otroka

– Medicinska sestra mora biti sposobna ločiti otrokove lastnosti, ki so posledica njegovega splošnega razvoja in rasti od tistih, ki so rezultat njegove bolezni.
– Zdravstveno nego naj medicinska sestra prilagodi glede na otrokov fizični, intelektualni in čustveno- socialni razvoj.
– Zdravstvena nega naj bo usmerjena k posamezniku in njegovim specifičnostim.
– Pri komunikaciji z otrokom naj medicinska sestra uporablja preprost jezik.
– Medicinska sestra naj bo do otroka poštena. Laž uniči otrokovo zaupanje v osebe, ki ga negujejo.
– Medicinska sestra naj ne presliši otrokovih želja.
– Medicinska sestra naj otroku zagotovi zasebnost. Preberi več o Področja dela pediatrične medicinske sestre

Posebnosti zdravstvene nege otroka

POSEBNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE OTROKA

Otrok je od samega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba, ki bo rasla ob samo njej značilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej značilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizičnih in mentalnih značilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, drugačno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in določajo potencial in možnosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za starše in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizične, mentalne ali čustvene narave.

Za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati. Prav rast narekujeta enkratnost zdravstvene nege otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomoč v času zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in čustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajoči se otrok pomoč odraslih – lahko tudi rečemo, da potrebuje zagovornika oz. zaščitnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujoč vpliv družine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vključitvi družine v vse faze zdravstvene nege otroka.
Cilji zdravstvene nege otroka

Cilj zdravstvene nege otroka je skrb za njegov zdrav razvoj kot fizičnega, intelektualnega in čustveno socialnega in duhovnega bitja znotraj družine in skupnosti. Ta skrb je namenjena posamezniku in celotni otroški populaciji od spočetja do adolescence, v obdobju zdravja in bolezni. Skrb za zdravje v najobčutljivejši življenjski dobi, t.j.v dobi otroštva, je močan dejavnik, od katerega je odvisno zdravje bodoče generacije. Preberi več o Posebnosti zdravstvene nege otroka

Vprašanja in odgovori iz seminarskih nalog pri zdravstveni negi otroka

1. Naštej tri dejavnike, ki povečajo bronhialno odzivnost?
– onesnažen zran, alergeni, psihični stresi, telesna obremenitev,…

2. Pri dokončanem katerem mesecu začnemo z dohranjevanjem?
Po dokončanem 6. mesecu.

3. a. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNAŠ?
– ANOREKSIJA: Beseda anoreksija pomeni “izguba apetita”, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane.
– BULIMIJA: Oseba, ki trpi za takšno motnjo ima povečan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
– KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE: Označujejo jo faze prenajedanja, neprestanega konzumiranja hrane in posledično povečana telesna teža…

b. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
Zdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Medicinska sestra, ki se odloči za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora sprva razviti veliko mero pristne empatije , k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti.V pogovoru ga mora motivirati, spodbujati, razbremenjevati, mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vključujemo jih v zdravstveno vzgojo. Preberi več o Vprašanja in odgovori iz seminarskih nalog pri zdravstveni negi otroka

Zloraba otrok

Če je smisel življenja dajati in sprejemati, potem ni moč ničesar izvajati nasilno. Vsiljevati svojo voljo ali pa zahtevati svoje od drugega je zlo dejanje. Nasilje je namreč zaostala, primitivna metoda za urejanje odnosov med ljudmi ter hkrati nesmiselna in ponižujoča za človeka. Človek je v svojem bistvu agresivno bitje. Običajno najgrozovitejše primere človeške okrutnosti opisujemo kot nečloveške in zverinske, kar najbrž razumemo kot živalsko obnašanje, ki je na nižji stopnji kot človeško. Vendar živali ne izvajajo nasilje drug nad drugim, samo v primeru obrambe ali pri pomanjkanju hrane. Tako v naravi ne moremo ničesar primerjati z divjaškim obnašanjem in z grozodejstvi, ki jih človek izvaja proti drugemu človeku. O tem lahko vsak dan beremo, gledamo ali poslušamo v časopisih, TV, radiu… in se ob tem zgražamo.
Zlorabljanje oz. trpinčenje otrok je obstajalo v zgodovini človeštva tako rekoč od zmeraj. Pravzaprav je nasilje družba do neke mere vedno dopuščala. Zloraba otrok je del nasilja v družini, skrita pod pravico do zasebnosti, pod plaščem starševske ljubezni in prav za to zelo težko prodre v javnost. Otrok, ki je odvisen od odraslih, potrebuje zaupanje, ljubezen, varnost, skrb in občutek, da je pomemben in zaželen, doživi z zlorabo izkušnje izgube tega varnega sveta.

Značilnosti storilcev:

– pomanjkanje ljubezni v otroštvu oz. slabe izkušnje z vzgojo (lastno težko otroštvo, zanemarjanje ali zloraba, visoke zahteve njihovih staršev v otroštvu, neurejena družina) oz. brez starševskih izkušenj,
– pomanjkanje znanja o normalni rasti in razvoju otroka (nerazumevanje otrokovih čustvenih, duševnih in telesnih potreb, nepotrpežljivost in nerazumljiva disciplina, nerealna in visoka pričakovanja- prezahtevnost, kritičnost),
– pomanjkanje podpore s strani partnerja, prijateljev, sorodnikov oz. socialna izolacija,
– nizko samospoštovanje,
– visoka ranljivost za kritiko (netolerantnost brez prave odgovornosti, frustracije depresija kot posledica zlorabe v primarni družini),
– mnogo neuresničenih potreb (občutek nesprejetosti, nepriljubljenosti, nerazumevanja, nestabilen zakon, nezaželena nosečnost),
– nizek socialno ekonomski standard (nezaposlenost, slabe življenjske razmere in stanovanjski pogoji, nizka izobrazba, revščina, nezadostna prehrana,
– zloraba alkohola ali drog),
– motnje pri vzpostavljanju vezi z otrokom (čustvena nezrelost, pomanjkanje potrpežljivosti in trezne presoje, prezaposlenost, odvisnost od drugih). Preberi več o Zloraba otrok

Najpogostejše negovalne diagnoze pri sprejemu otroka in mladostnika v bolnišnico

Negovalna diagnoza 1.:
Anksioznost/ strah zaradi ločitve od družine in običajnega podpornega sistema in zaradi neznanega okolja

Cilj1:
Otrok, ki bo pomirjen, brez strahu.

Postopki zdravstvene nege:
– Če je možno, bolnišnično okolje uredimo čimbolj domače, da omogoča sproščenost
– Zaradi spodbujanja zaupanja naj se zdravstveno osebje v turnusu ne menja
– Urnik in obremenitev MS naj bo takšna, da MS omogoča čim več osebnega stika z otrokom in družino
– Starše spodbujamo, da so čim več pri otroku
– Vključite jih v zdravstveno nego
– Spodbujaj starše, da otroku izkazujejo naklonjenost
– Poučite jih o pomenu obiskov, telefonskih klicev in pisem
– Dovolite otroku, da izraža čustva
– Dovolite obiske sorojencev in drugih za otroka pomembnih oseb
– Če staršev ni prisotnih, se o njih z otrokom pogosto pogovarjajte
– Če starši ne morejo vsak dan k otroku, naj pri MS pustijo mala darilca za vsak dan
– Za planiranje obiskov lahko uporabite tudi koledar
– Otrok naj ima v bolnišnici svoje najljubše predmete (steklenička, odeja, ninice, igrače, knjige…)
– Otrok naj ima s seboj posneto pravljico, pesmico, ki so mu jo prebrali domači, da jih lahko večkrat posluša
– Otroka lahko obiskuje tudi prostovoljec Preberi več o Najpogostejše negovalne diagnoze pri sprejemu otroka in mladostnika v bolnišnico