Zdravstvena nega mentalnega pacienta izpiski za izpit

1. ČLOVEKOVE PRAVICE IN DUŠEVNE MOTNJE

Človekove pravice temeljijo na dostojanstvu, spoštovanju, enakosti, poštenosti in neodvisnosti vsakega posameznika. Osebe z duševno motnjo so pogosto žrtve stigmatizacije in z njo povezane diskriminacije.

ZDRAVLJENJE PROTI VOLJI PACIENTA:
Ta problematika je posebaj občutljiva, saj se postavlja vprašanje pacientove resnične volje, kadar je ta, pod vplivom bolezenskega doživljanja. Z namenom, da bi se preprečile zlorabe oseb z duševno motnjo in zmanjšalo nevarnosti, ki jih lahko povzročijo sebi in drugim, mora biti to področje urejeno z ustrezno zakonodajo.

SPREJEM NA ZDRAVLJENJE BREZ PRIVOLITVE:
Je postopek, ki prinaša omejitev dveh človekovih pravic, zagotovljenih z ustavo: pravice do osebne svobode ter pravice do prostovoljnega zdravljenja. Bolnišnično zdravljenje brez privolitve (tudi proti volji pacienta), predstavlja hud poseg v človekovo integriteto, da ga je treba s strani države zakonsko opredeliti in nadzorovati njegovo izvajanje.

ZAKONSKE OSNOVE ZA VAROVANJE PRAVIC OSEB Z DUŠEVNO MOTNJO:
Načela MADRIDSKE dekleracije:
– Zdravljenje mora potekati v skladu s stroko in etičnimi principi.
– Psihiater mora obravnavati pacienta kot partnerja v terapevtskem odnosu.
– Pacient lahko zdravljenje tudi odkloni, in se ga proti njegovi volji ne sme zdraviti, razen v primerih, ko bi opustitev zdravljenja pomenila življenjsko nevarnost za pacienta ali njegove bližnje.
– Zdravljenje brez vključevanja pacienta ni dovoljeno, niti dajanje informacij o zdravljenju drugim osebam, bolnika pa je treba o njegovem zdravljenju informirati. Preberi več o Zdravstvena nega mentalnega pacienta izpiski za izpit

Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

MOTNJE ZAVESTI:

KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zožena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma;
KVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamračenost (avto/alopsihična dezorientacija, blodnje, čutne prevare)

FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MIŠLJENJA – moten je potek in izražanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze.
LOČIMO:
– pospešeno mišljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnejše, bolestna obširnost in dolgoveznost, potencirana tovrstna motnja je vrvežavost ali logorhea (misli prehitevajo, so asociativno vendar nelogično povezane);
– upočasnjeno mišljenje: zadrga v mišljenju zgubi miselno nit; zavrtost v mišljenju – misli in ideje se porajajo težko in počasi (pravijo da imajo prazno glavo brez idej); perservacija – vračanje na isto misel, patološko pri hujših okvarah možganov, propadanje duševnih funkcij zaradi starosti, nepatološko -pri aspanosti, alkoholiziranosti;
– shizofrensko mišljenje: značilna je miselna disociacija, simbolika in avtizem, v mišljenju ni smiselne povezanosti in reda v mišljenju, pojavljanje novih besed – neologizmi; skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna šara) kjer je nemogoče slediti miselnim pote; avtizem – realiteta začne motiti.

VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA:
BLODNE MISLI – PARANOIDNE IDEJE: zgrešena miselna konstrukcija, ocena in zaključki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira. Preberi več o Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

Shizofrenija in stigma

Shizofrenija je duševna bolezen, ki zbuja niz zablod in predsodkov, občutek nelagodja in strahu. V javnosti je razširjeno napačno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni. Sem spada tudi površno prepričanje, da je bolezen neozdravljiva, čemur hitro sledi grozljiv sklep, da je bolnika treba izločiti iz družbe. Nepopolni in napačni prikazi bolezni v medijih so pogosto gojišče za omenjeno zmotno mišljenje in ravnanje.
V resnici se le majhen del shizofrenih bolnikov vede napadalno, če že, pa so takšni navadno le krajši čas v akutni fazi bolezni. Številni oboleli za shizofrenijo niso nasilni. Velja nasprotno, živijo izolirano in so umaknjeni iz družbe. Intelektualne sposobnosti imajo navadno ohranjene, redko so močneje okvarjene. Neskladje med ohranjenimi intelektualnimi sposobnostmi in nerazumljivim vedenjem bolnika, ki se včasih ne ujema z zdravim razumom, bega okolico. Odgovor je enostaven. Opraviti imamo z boleznijo, ki je čudna, na trenutke nerazumljiva, skrivnostna in kruta. Če je ne ustavimo z zdravljenjem, pa postane tudi uničujoča. Navzlic vsemu je veliko bolnikov sposobnih sprejemati odločitve o različnih sestavinah vsakodnevnega življenja. Ob uspešnem zdravljenju so te v večini primerov enako kakovostne in pravilne kot pri osebah iz tako imenovane normalne populacije ljudi. Shizofreni bolniki ne naredijo več nasilnih kaznivih dejanj kot ljudje iz povprečne populacije. Poleg tega je prognoza shizofrenije boljša pri bolnikih, ki so bolje vključeni v družbo in sprejeti v svoji družini, kot pri drugih, ki živijo izolirano, izvrženi iz družbe in lastnih družin.

Kaj je shizofrenija in kaj ni?
Shizofrenija je zapletena motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot splet značilnih simptomov. Tu se resnična doživetja in izkušnje težko razlikujejo od neresničnih, zato mišljenje ostane brez zanesljivega kompasa in postane nelogično. Oboleli postopoma zaide ali je nenadoma pahnjen v psihotičen svet neznanih občutij s čudnimi običaji in zastrašujočo okolico, kjer po videzu drugačna bitja govorijo nerazumljivo govorico. Ne ve, kako je prišel tja in koliko časa bo moral ostati v neprijaznem tujem svetu. Zato je razumljivo, da so bolniki v fazi bolezni prikrajšani kot socialna bitja, ker ne morejo gojiti in kazati normalnih čustev do drugih oseb ter imajo težave s spominom in vedenjem. Preberi več o Shizofrenija in stigma

Psihiatrična zdravstvena nega vprašanja in odgovori 1.del

1. Prva faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza orientacije
– MS in B/V sta si ob srečanju tujca
– vzpostavljanje medosebnega odnosa in zaupanja (B/V sprejeti kot partnerja)
– ustvarjanje terapevtskega ozračja
– pomoč B/V pri orientaciji, informacije
– opazovanje in ocena B/V stanja
– identifikacija glavnega problema in skrbi B/V
– začetek B/V samoraziskovanja

2. Druga faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza identifikacije
– B/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja
– odnos med MS in B/V se poglablja
– B/V se identificira z MS
– B/V išče rešitve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS

3. Tretja faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza interakcije
– B/V ima že jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
– B/V prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu
– B/V išče informacije in izkorišča vse možne vire pomoči
– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B/V Preberi več o Psihiatrična zdravstvena nega vprašanja in odgovori 1.del

Razjasnitev nekaterih pojmov pri mentalnem zdravju

Blodnje ali paranoidne ideje so zgrešene miselne konstrukcije, sklepi ali ocene realnosti, ki se jih bolnik trdno oklepa in verjame vanje, ne oziraje se na to, kaj misli večina ostalih in ne glede na očitne dokaze o nasprotnem.

Pri tem ne gre za prepričanja, ki so splošno sprejeta v bolnikovem kulturnem okolju (npr. za verska prepričanja).

Blodnje delimo na:

– preganjalne blodnje – prepričanost bolnika, da ga ogrožajo, preganjajo, zasledujejo, mu želijo slabo ipd.
– nanašalne (interpretativne) blodnje -pri katerih bolnik indiferentnim dogodkom, besedam in stvarem pripisuje poseben pomen v zvezi s seboj.
– grandiozne (megalomanske, veličinske, ekspanzivne) blodnje -prepričanje bolnika v njegov vzvišeni položaj, vsemogočnost, izjemne sposobnosti, znanje, moč, plemenito poreklo in podobno.
– depresivne blodnje -so nasprotje ekspanzivnih; bolnik je prepričan, da je vse propadlo, da ne bo nikoli bolje, da je na smrt bolan; nekateri bolniki v svoji blodnjavosti nase prevzamejo odgovornost za propad vsega sveta (delire d’enormite: blodnja neizmernosti).
– nihilistične blodnje -depresivne blodnje z absurdnimi trditvami, da bolnik nečesa nima (njegovega imetja ni več, nima zdravja, srca ipd.) ali pa, da je že sam mrtev (Cotardov sindrom, delire de negation).
– hipohondrične blodnje -z vodilno neutemeljeno mislijo bolnika, da je hudo bolan.
– ljubosumnostne blodnje -prepričanje v partnerjevo nezvestobo.
– erotične (erotomanske) blodnje – z bolnikovim neutemeljenim prepričanjem, da ga določena oseba (ponavadi na pomembnejšem položaju) ljubi.
– religiozne blodnje – prepričanje bolnika o njegovem posebnem poslanstvu glede na vero ali cerkev.
– pomilostitvene blodnje – pri na dolgo dobo obsojenih zapornikih, po letih prestanega zapora blodno prepričanje, da je pomiloščen.
– bizarne blodnje -opisujejo fenomene, ki bi jih bolnikovo kulturno okolje ocenilo za povsem nesprejemljive in neverjetne. Takšne blodnje so značilno prisotne pri shizofreniji, bolniki z blodnjavo motnjo pa jih nimajo. Preberi več o Razjasnitev nekaterih pojmov pri mentalnem zdravju

Komunikacija in motnje zaznavanja

MOTNJE ZAZNAVANJA

Zaznavanje kot duševni proces pomeni tisti del duševne reaktivnosti, ki v človekovi zavesti oblikuje podobe predmetov in občutke za njihove lastnosti. Za zaznavanje ter za ostale duševne procese je nadvse pomemben stalen nadzor nad ustreznostjo reakcije in njenimi morebitnimi napakami (Kobal, 1999).

Elementarne motnje zaznavanja
Te motnje so povezane z določljivimi okvarami senzoričnega aparata, kjerkoli od receptorja do sekundarnih projekcij v možganski skorji onemogoča ali vsaj bistveno otežuje zaznavanje okoliškega sveta. Praktično vse te okvare sodijo v nevrologijo.

K tem motnjam uvrščamo:
– agnozije (optične, akustične, taktilne)
– objektivno malo pojasnjeni so pojavi psihogene slepote ali gluhote
– štejemo tudi trenutne ali nedoločljive optične fenomene, kot so bliskavica ali plameni v epileptični auri lahko pa je prisotno tudi doživetje pokov ali šumov

Zaznavne anomalije
Kot primere sprememb intenzivnosti lahko omenimo pojave hiperestezije, hipoestezije in anestezije. Pri prvem gre za povečanje občutka za dotik na koži, pri drugem za zmanjšanje, pri tretjem pa za izgubo občutka za dotik (Kobal, 1999). Preberi več o Komunikacija in motnje zaznavanja

Izpit iz mentalnega zdravja 5.2.2010

Za duševne motnje velja:
1. V izrednih razmerah se zmanjša število duševnih motenj za 6-11%
2. Osebam z duševnimi motnjami so pogosto kršene človekove pravice

Haptične halucinacije so motnje
1. Zaznave na koži

Psihotični simptomi se NE pojavljajo pri
1. Shizotipski motnji

Prodormalni simptomi shizofrenije so
1. Zbledelo, neustrezno čustvovanje

Simptom, ki ni posledica disfunkcije avtonomnega živčevja pri deliriju je
1. Obsesija

Težave s poimenovanjem predmetov so tipične za
1. Demenco

Za alzheimerjevo bolezen velja
1. Razvija se počasi več let

Bolnik z demenco ki doživlja televizijsko sliko kot resnično dogajanje
1. Ima privide

Izmed naštetih je najpomembnejši dejavnik tveganja za depresijo
1. Žalovanje

Za samomor velja
1. Kdor poskuša narediti samomor išče pozornost
2. Samomorilci so sebični in šibki Preberi več o Izpit iz mentalnega zdravja 5.2.2010