Epilepsija

– Epileptični napadi: nenadne motnje v delovanju živčevja, ki se kažejo kot motnje gibanja, zaznavanja, obnašanja, zavesti kar je posledica nenormalne električne aktivnosti v možganih.Te motnje so praviloma časovno omejene in popolnoma reverzibilne.
– Epilepsije: bolezenska stanja pri katerih se ponavljajo (večinoma spontani) epileptični napadi

RAZVRSTITEV EPILEPTIČNIH NAPADOV:

1. Parcialni napadi:
a) enostavni – brez motenj zavesti
b) kompleksni – z motnjo zavesti
2. Generalizirani napadi (bilateralno simetrični in brez žariščnega začetka)
3. Nerazvrščeni napadi

EPIDEMIOLOGIJA:

– 20000 bolnikov z epilepsijo
– 30-50 na 100.000 prebivalcev na leto
– 500-1000 na 100.000 prebivalcev (0,5-1% razširjenost – prevalenca – epilepsije)
– 10-20% ima terapevtsko rezistentno epilepsijo

Starost: pojavlja se v vseh starostnih obdobjih – največ v otroškem obdobju in po 60. letu starosti
Razmerje med spoloma:enako pogosto pri ženskah kot moških Preberi več o Epilepsija

Anksioznodepresivne motnje, ter medicinsko nepojasnjena stanja

Sporazumevanje z bolnikom je temeljna veščina dela zdravnika družinske medicine. Bolnikovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo in njegova voljnost za sodelovanje pri zdravljenju sta neposredno odvisna od uspešnega sporazumevanja. Tradicionalni klinični pristop je usmerjen v bolezen, bolniku prijazen način pa postavlja bolnika v osrednje mesto posveta. Posvet med bolnikom in zdravnikom pomeni glavno obliko dela v osnovnem zdravstvu in predstavlja temelj reševanja praktično vseh bolnikovih zdravstvenih težav (1).

Sporazumevanje, usmerjeno k bolniku, vsebuje naslednje stopnje posveta (2):
– odkrivanje vzrokov bolnikovega obiska,
– razjasnitev bolnikovih težav,
– imenovanje bolnikovih težav,
– razlaga bolniku in doseganje soglasja,
– načrt za vodenje zdravljenja. Preberi več o Anksioznodepresivne motnje, ter medicinsko nepojasnjena stanja

Zdravstvena nega psihiatričnega bolnika

DEFINICIJA po SZO:
˝Psihiatrična zdravstvena nega je specialno področje sestavljene teorije in prakse. Je nega ljudi s patološkimi miselnimi procesi in drugimi motnjami osebnosti, ki se manifestirajo tako močno, da onemogočajo zdravo oz. normalno življenje. Naloga sestre v psihiatrični službi je, da v mejah možnosti preprečuje te motnje in jih pomaga odstranjevati. Njen končni cilj pa je popolno duševno zdravje posameznikov in družine v skupnosti.˝

ZGODOVINA PSIHIATRIČNE ZDRAVSTVENE NEGE
V svetu;
– 1873 – je Linda Richard prva, ki je organizirala izobraževanje za nego duševno bolnikih, imenujejo jo prva psihiatrična MS
– 1882 – prva šola za psihiatrične MS v Massachussettsu
– 1935 – uporaba inzulinske-komotozne terapije, bolniki so dostopnejši
– 1937 – elektrokonculzivno zdravljenje, začetki soci-psihoterapevtsko zdravljenje
– po 2.sv. vojni – razvoj psihoterapevtskega in sociterapevtskega dela
– 1946 – Ameriški kongres sprejel nacionalno listino o duševnem zdravju
– 1952 – Hildegadr Peplau je objavila knjigo: Medsebojni odnosi v ZN, nega je pomemben terapevtski odnos
– 1953 – v ZDA že oblikovana metoda dela po procesu ZN, Jones objavi ˝Terapevtska skupnost – nova metoda obravnave v psihiatriji.˝ Gregg cilj psihiatrične ZN
– 1976 – Ameriška zveza MS je na področju psihiatrije definirala psihiatrično ZN kot specialno področje sesterske teorije in prakse, katere bistvo je v medsebojni komunikaciji med MS in bolnikom. Ta organizacija je podala tudi 9 glavnih aktivnosti, ki naj jih opravlja psihiatrična MS Preberi več o Zdravstvena nega psihiatričnega bolnika

Samokontrola depresije

1. SAMOKONTROLA DEPRESIJE
SAMOOBVLADOVANJE je proces povečevanja odgovornosti za zdravje.
Njegovo izvajanje naj bi vodilo k:
– Redkejšim sprejemom v bolnišnico
– Boljšim odnosom
– Povečani zmožnosti obdržati zaposlitev
– Večja kakovost življenja

Prvi koraki
– Pišite dnevnik – vsaj en stavek na dan
– Naučite se čim več o svoji bolezni in zdravilih
– Vprašajte svojega zdravnika, če lahko prilagajate svoja zdravila svojemu razpoloženju-samostojno jemnje zdravil
– Izboljšajte prepoznavanje svojih čustvenih nihanj in opozoril nanje

Potem
– Lahko nadzorujete svoja čustvena nihanja s samostojnim jemanjem zdravil
– Uporabljate druge načine za nadzorovanje svojega razpoloženja. Obstajajo različne tehnike; vi morate najti tiste, ki najboljše delujejo za vas

ZA DEPRESIJO
– Telesna dejavnost – samo na sprehod
– Poiskati nekoga, s komer se lahko pogovori, če je mogoče o depresiji
– Kognitivna terapija (spreminjanje razpoloženja s spreminjanjem misli)
– Izražanje jeze (v zasebnosti) Preberi več o Samokontrola depresije

Vprašanja in odgovori pri psihitriji

1. Kam seže zgodovina povezovanja javnega in duševnega zdravja?
– skupni začetki sredi devetnajstega stoletja: kolera
– ob izboljšanju higienskih pogojev so opazili, da se istočasno izboljšuje tudi javno duševno zdravje

2. Opiši strukturo javnega duševnega zdravja kot bi na primeru javnega zdravja nasploh to bila higiena, epidemiologija, socialna medicina in promocija zdravja!
– zdravstvena ekologija ali higiena (strateška presoja vplivov na duševno zdravje)
– epidemiologija in preventiva (povezanost med duševnimi motnjami in drugimi boleznimi,
so pojavnost enih in drugih – komorbidnost, liaison psihiatrija ali psihiatrija povezovanja)
– zdravstvena ekonomika in organizacija zdravstvenih služb (evidence-based psihiatrija, stroškovna učinkovitost psihiatričnih metod zdravljenja, skupnostna psihiatrija)
– promocija zdravja (zlasti boj proti stigmatizaciji duševnih motenj)

3. Naštej nekaj vsebin javnega duševnega zdravja
– samomori
– alkohol in z alkoholom povezane bolezni (telesne in duševne) ter socialne in ekonomske posledice
– ilegalne psihotropne substance
– depresija
– zgodaj začeta psihoza
– stres na delovnem mestu
– ekološki dejavniki tveganja, ki vplivajo na duševno zdravje Preberi več o Vprašanja in odgovori pri psihitriji

Izpiski iz knjige pri Psihiatriji

ZN PAC. ODVISNEGA OD ALKOHOLA:
– DIHANJE: večje tveganje za infekcije dihal, kardiovaskularne motnje, zvišan RR in tahikardija, povišano dihanje; MS nadzoruje VT, RR ter aplikac. zdravil po naročilu,
– IZLOČANJE, ODVAJANJE: diareja in oligurija, lahko tudi inkontinenca; MS vodi bilanco tekočin in odstopanja od normale(primesi, vonj itd.),
– TEL. TEMPERATURA: višja pri odtegnitvenem sindromu, podhladitev, smrt; MS redno meri TT, pac. Ki se zdravijo od alko. jim povemo kako več o zdravi prehrani,
– PREHRANJEVANJE: neješči pac., kar vodi v dehidracijo in elektrolitsko neravnovesje, zmanjšana T teža; MS v odtegnitv. krizi dodaja tekočino, vodi bilanco tekočin,
– GIBANJE: v odtegnitv. krizi je zmanjšana motorična sposobnost, mišična oslabelost; MS oz. negova. intervencije so usmerjene v preprečevanje padcev, pac. ki se zdravijo od alkohola jim povemo kako pomembna je vsakdanja aktivnost,
– SPANJE: so nespeči, motnje v ritmu spanja ali pa preveč spijo; MS poskuša urediti ritem spanja, ga spodbujamo k fizični aktivnosti, ustrezna mikroklima,…
– IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU: avtoagresivnost, suicidalna ogroženost, delovni nemir; MS zagotavlja varnost, pacienta seznanimo z škodljivimi posledicami alkohola,
– OSEBNA HIGIENA: zanemarjajo skrb zase, zobovje, zunanji videz, zaudarjajo, zmanjšan turgor kože in spremembe na sluznicah; MS opazuje st. sluznic in pomaga pri izvajanju osebne higiene,
– OBLAČENJE: imajo neustrezne razvade oblačenja; MS motivira pac. k ustrez. oblač.
– ODNOSI Z LJUDMI: nimajo zanimanja za okolje, socialno se izolirajo; MS pomaga pac. Pri zmanjšanju nekontroliranih čustev in ga motivira h komunikaciji,
– KORISTNO DELO: se ne rekreirajo, so brezposelni, dela ne opravljajo vestno; MS ga spodbuja k zaposlitvi, aktivnemu življenju in ga vključuje v razna društva,
– UČENJE: MS mora ga vodit, učiti, seznanjati o škodljivih posledicah nekontrolirane rabe Preberi več o Izpiski iz knjige pri Psihiatriji

Gradivo za mentalno zdravje

1    DUŠEVNO ZDRAVJE

vse od izgleda in vedenja, mišljenja in govora, do čustvovanja in razpoloženja
odnos do sebe, drugih in sveta
temperament, vedenjski vzorci in duševne motnje, če obstajajo, različnih intenzitet in tipov
celostno prepleten z zdravjem nasploh (ne le njegova podenota)

Osebnostne lastnosti in duševne motnje z njimi povezane

PEN
E (ekstravertnost/introvertnost):
hiperaktivnost

N (nevroticizem/emocionalna stabilnost):
depresivnost, emocionalna labilnost Preberi več o Gradivo za mentalno zdravje