ZN in Mentalno zdravje – Stran 3 – Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Psihiatrična zdravstvena nega

DEFINICIJA – Psihiatrična ZN je proces človekove komunikacije, ki vključuje dva človeka: MS in B/V, njun odnos in sodelovanje med njima.

Osnovni namen tega odnosa je B/V pomagati do večjega uspeha in zadovoljstva v življenju.

Psihiatrična ZN je specialno področje sestrske teorije in prakse – je nega ljudi s patološkimi miselnimi procesi in drugimi motnjami osebnosti, ki se manifestirajo tako močno, da onemogočajo zdravo oz. normalno življenje.

Naloga MS v psihiatrični službi je, da v mejah možnosti preprečuje te motnje in jih pomaga odstranjevati.

Njen končni cilj pa je popolno duševno zdravje posameznikov in družine v skupnosti (WHO).

Zelo pomembno je: ·

– sprejetje B/V – prvi stik z njim

– zaupanje med MS in B/V Preberi več o Psihiatrična zdravstvena nega

Negovalne diagnoze v psihiatriji

1 Uvod k razumevanju negovalnih diagnoz

Pred vami je osnutek negovalnih diagnoz, ki bo ob zaključku nedvoumno dragocen pripomoček medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom pri samostojnem in odgovornem delu z bolniki, kot tudi drugem osebju v zdravstveno negovalnem timu.

Pisali smo jih strokovnjaki psihiatrične zdravstvene nege; zato smo pri snovanju upoštevali oboje, kjer smo posvetili še posebno pozornost:

– 14 življenjskim aktivnostim po V. Henderson (Bohinc, Cibic: 1994)

– stopnji samooskrbe po življenjskih potrebah po D. Orem (Bohinc, Cibic: 1994) Preberi več o Negovalne diagnoze v psihiatriji

Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014

1.Samomorilni proces poteka v več stopnjah. Razvije se lahko v enem dnevu, tednu, mesecu ali več letih in pri katerikoli starosti. Na začetku se pojavijo misli t.i. samomorilne misli, ki so posledica neznosnih situacij, iz katerih posameznik ne vidi izhoda, v tisti fazi posameznik razmišlja o možnosti, ali bi si življenje skrajšal ali ne.

Teh misli ne oznanja okolici in jih zadržuje zase. samomor se ne zgodi zaradi ene same obremenilne situacije ali psihične travme. Križati se morata dejavnik, ki zavzema šibko mesto v posameznikovi osebnosti, z ustrezno travmatsko situacijo ali pa zbor subjektivnih in objektivnih okoliščin.

Posameznik ne stori tega dejanja naenkrat, temveč je to le zaključek že nekoč začetih zgodb. Navaja dve sili, ki poglavitno odločata o izidu, “alarm” težnja smrti in “apel” klic pomoči. V tistem, odločilnem trenutku je zelo pomembno, da najde posameznik, ki je v stiski, človeka, ki ta klic pomoči razume in da mu je pripravljen pomagati. Samomor je večplasten fenomen. Samomorilni proces se začne razvijati v zgodnjem otroštvu.

Od spleta okoliščin je odvisno, ali se ga bo dalo preprečiti ali ne. Samomorilno nagnjenje spodbuja osamljenost in da je samomorov manj v prepleteni, povezani družbi kot v razcepljeni in individualizirani.slovenska družba je razcepljena, in narašča individualizacija, nepovezanost in egocentričnost. Ti procesi tudi pojasnjujejo visok koeficient samomorilnosti v Sloveniji

Samomor poteka v petih fazah:

navadno se začne z generaliziranimi negativnimi mislimi
postopno se te misli stopnjujejo v misli o samomoru
oseba izdela samomorilni načrt – v tej fazi pomembno vlogo igrata agresivnost in impulzivnost;
izvedba samomora
smrt

2.vloga ms

Med samo obravnavo medicinska sestra sprejema različne vloge – od vloge popolnega tujca, ko z vso odzivnostjo vzpostavi začetni odnos z pacientom in z zavzetostjo, zaupanjem in pristno Preberi več o Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014

Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji

1.) Naštej duševne motnje

Najpogostejše duševne motnje razdelimo v naslednje skupine:

– Organske duševne motnje ( demence, amnestični sindrom, delirij, …)

– Duševne motnje zaradi zlorabe različnih snovi( SOA in druge droge: 4, 7 % odraslih, povprečje 5, 2% v Evropi)

– Shizofrenija in shizotipske motnje,( 1% vseh ljudi: vsak 125 človek ima SCH)

– Razpoloženjske(afektivne)motnje( huda depresija, distimija, bipolarna motnja)- 13, 9 % v Evropi

– Anksiozne motnje- 13, 6% v Evropi, Preberi več o Mentalno zdravje in zdravstvena nega pacienta z duševnimi obolenji

Zdravstena nega in mentalno zdravje vaja 2013

KAJ JE BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA IN NAŠTEJ PROBLEME ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTU Z MANIČNO EPIZODO!

Bipolarna Motnja Razpoloženja je značilno ponavljanje faz pretirano dobrega počutja (manije ali hipomanije) in depresivnega razpoloženja. Faze se lahko menjajo v različnem zaporedju ali mešana epizoda.

Dva glavna tipa BMR:

Tip I – obdobje manije in depresije
Tip II – obdobje hipomanije in depresije

Preberi več o Zdravstena nega in mentalno zdravje vaja 2013

Zdravstvena nega intervencije in modeli Mentalno zdravje

ZN terapevtska komunikacija

Ocenimo dejavnike , ki ugodno ali pa neugodno vplivajo na kom.
postavimo cilje, ki so odvisni od poz. komunikacije in realiziranih potreb
izberemo najustreznejšo kom.(BESEDNA, NEBESEDNA)
načrtujemo
izvajamo
dosežemo:zaupanje, spoštovanje,samorazkrivanje, sprejemanje, zaupnost, razumevanje
namen : zadovolj. potrebe, vzpostaviti odnos, podati inf.,izmenjati misli, občutke, vplivati na vedenje, vzpodbuda akt. razmišljanju, kritično razmišlj.
potek pogovora : priprava, sprejem, udobje, obvestimo kaj..,spodbuda, motivacija, stališča, sklep, zaključek

Faze odnosa Peplau:

–   faza orientacije, ki poteka ob sprejemu (zaupanje)
–    faza identifikacije, ki vključuje ugotavljanje potreb, problemov in uporabo razpoložljivih virov
–    faza interakcije, ko se izvaja proces zdravstvene nege
–    faza razrešitve, ki vključuje končne odnose in se začne takrat, ko je načrt izveden.

Preberi več o Zdravstvena nega intervencije in modeli Mentalno zdravje

Terapevtska komunikacija

TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA

Pomen komunikacije

komunikacija odraža človekov odnos do samega sebe in sveta, ki ga obdaja.
je medij, prek katerega se ta odnos razvija in dopolnjuje.
ljudje drug ob drugem rastemo, se spoznavamo in živimo kot zdrave osebnosti.

Preberi več o Terapevtska komunikacija