Zdravstvena nega onkološkega

3 razlogi za umiranje izven doma: Ljudje imajo vedno ↓ izkustva z umiranjem in se zato tega še bolj bojijo. Pričakovanja od medicine so mnogo prevelike. Družin dejanjsko res nimajo, možnosti da spremljajo

Adjuvantno (dopolnilno) zdravlj – ta termin se uporablja pri zdravljenju s citostatiki in hormoni

Ambulantno zdravljenje – vedno bolj se uveljavlja ta način zdravljenja. Največkrat zajema radioterapijo in kemoth. Najnovejše smernice pa zagovarjajo dnevne klinike, kar pomeni da krg zdravljenega bolnika, še isti dan odpustijo v domačo oskrbo.

ALOPECIJA ali izpadanje las, dlak, trepalnic in obrvi je str.učinek citostatikov. Lasje so sestavni del fizične podobe človeka in njihova izguba lahko negativno učinkuje na samopodobo B. Alopecija se pojavi 2-6 tednov po začetku th s citostatiki. Po WHO ločimo 4 stopnje alopecije. Stopnja je odvisna od vrste citostatikov, dolžine zdravlj. in kombinacije zdravil. B svetujemo blage šampone, kratko striženje las, nošenje pokrival, solucijo pantenol za blago masažo lasišča. Preberi več o Zdravstvena nega onkološkega

Zdravstvena nega onkološkega bolnika 2015

 

  • Katera vrsta raka je za nas najpomembnejša?

Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti. Pri moških je na prvem mestu rak pljuč, pri ženskah pa rak dojk. Pri obeh spolih veča incidenca raka debelega črevesa in danke, maligni melanom, trebušne slinabke. Pri moških se veča tudi rak mod.

 

  • Katere vrste rakov poznate (opis)?

Poznam: rak pljuč, rak dojk, rak mod, materničnega vratu, debelega črevesa, kožni rak, levkemija, rak grla, rak osrednjega živčevja, rak možganov, jeter.

 

  • Opišite bolnika s to vrsto raka.

Rak pljuč je najpogostejša bolezen. Mnogi opozarjajo, da na njegov nastanek vpliva tudi življenjski slog. Razvije se pod vplivom rakotvornih snovi iz sluznice pljuč, delimo ga v 2 veliki skupini (drobnocelični in nedrobno celični pljučni rak), ki se med seboj zelo razlikujeta glede na potek bolezni in način zdravljenja. Najpomembnejši dejavnik tveganja za njegov nastanek je kajenje. Na nastanek bolezni vplivajo tudi genetski dejavniki in vrsta dejavnikov v delovnem in bivalnem okolju. Torej na njegov nastanek vpliva tudi pasivno kajenje, izpostavljenost radonu ali azbestu, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ali onesnaženem zraku. Najboljša preventiva je nekajenje, presejalnih testov za zgodnje odkrivanje še nimamo. Te naj bi izvajali med najbolj ogroženimi: kadilci, starejši od 60 let, bivši kadilci, bolniki, ki so bili zdravljeni zaradi pljučnega raka ali raka vratu in grla, ter tisti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Preberi več o Zdravstvena nega onkološkega bolnika 2015

Psihoonkologija

Psihoonkologija izhaja iz psihosomatskega gledanja v medicini in skuša rakave bolezni obravnavati celostno; upoštevajoč medsebojno soodvisnost telesnega in duševnega, kot tudi vlogo psihosocialnih in socioekonomskih dejavnikov pri nastanku bolezni, njenem razvoju in poteku. Poudarja pomen bolnikovega aktivnega sodelovanja in vključuje psihoterapevtski pristop.

Vprašanje, ali obstajajo čustveni in psihosocialni vplivi na nastanek raka, ni novo, saj je že Hipokrat v 3. stol. pred n.š. opazoval, da melanholični ljudje pogosteje obolevajo za rakom. V 19. stoletju so postajala psihosomatska razmišljanja o nastanku raka vse bolj jasna. Preberi več o Psihoonkologija

Gradivo za onkologijo

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PREPREČEVANJE RAKA

Zbolevnost in umrljivost je mogoče zmanjšati na 3 področjih:

Primarna preventiva: To je prepr. zbolevanje za ca, obsega odkrivanje  nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanjšanje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Zato si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobraževanjem , po drugi strani pa z zakonodajo.

Sekundarna: pomen čim prejšnje odkrivanje raka, temelji na spoznanju, da je zdravljenje uspešnejše, če ga odkrijemo  na začetni stopnji. Pomembno, da ljudje poznajo začetne znake raka in gredo čim prej k dr. Pri odkrivanju nekaterih vrst raka uporabimo screening teste (rtg dojk, mamografija).

Terciarna: kakovostno specifično in paliativno zdravljenje prispeva k zmanjšanju umrljivosti za rakom oz kakovostnejšemu življenju z rakom. Nove metode zdravljenja so izboljšale uspešnost zdravljenja in zmanj. stranske vplive zdravljenja. Preberi več o Gradivo za onkologijo

Zdravstvena nega in rehabilitacija ženske po operaciji raka dojke

Rak dojke
• v večini razvitih držav najpogostejši rak žensk
• obolevnost se povečuje od leta 1950
• v Sloveniji 95 primerov/100000 žensk
• tri četrtine žensk zboli po 50. letu
• najpogosteje vznikne v duktusih in lobulih (v epitelnih strukturah)
• vpliv dednih dejavnikov ter način življenja
• neposredni vzrok nastanka ni znan

Dejavniki tveganja

• spol
• prejšnji rak dojke
• nekatere benigne bolezni dojk
• družinska obremenitev z rakom dojke
• večja starost ob prvem porodu
• debelost po menopavzi
• hormonska zdravljenja
• prehrana
• dejavniki za ostale rake
• kajenje Preberi več o Zdravstvena nega in rehabilitacija ženske po operaciji raka dojke

Sodobni trendi v onkologiji

ŠKODLJIVI VPLIVI KAJENJA NA ZDRAVJE:
Značilnosti kadilca: pijejo več alkohola, kave, čaj, zman TT, višja srčna frekvenca, Ž imajo zgodnejšo menopavzo, v krvi kadilcev najdemo blago pov št L, E, T. Bolezni, ki so povezane s kajenjem: KOPB, rak, bolezni srca in ožilja, so najpog vzrok za prezgodnjo zbolevnost in smrt. Opustitev kajenja zmanjša zbolevnost. Bolezni pljuč: kajenje je glavni vzrok za nastane KOPB. Opustitev kajenja najpomembnejši ukrep za zmanjšanje razvoja in napredovanja KOPB. Okužba dihal, gripa, pljučnica, so pri kadilcih pogostejše. Rak: pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti pri M v slo. Pri kadilcih so pogosteje tudi rak grla, žrela, ustne votline, požiralnika. Kajenje prispeva k razvoju treb. Slinavke in ledvic, želodca, mat vratu. Preberi več o Sodobni trendi v onkologiji

Principi paliativne oskrbe

Principi paliativne oskrbe so: pravica vsakega B in njegovih svojcev, kjerkoli so. Oskrba mora biti dostopna vsem B, ne glede na dolžino preživetja neozdravljive bolezni. Paliativna oskrba je namenjena B z vsemi neozdravljivimi boleznimi. Timski pristop združuje sodelovanje in odgovornost vse zdrav, soc delavcev, psih, prostovoljcev, ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in družino. Naravnanost k B zagotavlja upoštevanje osebnih želja in potreb, ohranjanje samostojnosti in dostojanstva prizadetih. Tovrstna obravnava naj bi spodbudila ljudi k umiranju v domačem okolju, obenem pa naj bi jo sprejeli v H, DSO. Spoštuje življenje in priznava smrt, kot naravni dogodek, pri čemer je ne pospešuje niti ne zavlačuje. Preberi več o Principi paliativne oskrbe