Oops! It appears that you have disabled your Javascript. In order for you to see this page as it is meant to appear, we ask that you please re-enable your Javascript!

Arhiv za ‘Individualno delo študenta’




julij 28th, 2017



Hernija medvretenčne ploščice

Medvretenčna ploščica je zelo kompleksna struktura, ki leži med sosednjima vretencema. Sestavljena je iz dveh delov. Centralno leži poltekoče pulpozno jedro, ki ga obdaja koncentrično razporejen vezivni obroček. Zdrava medvretenčna ploščica je ključna za normalno biomehaniko hrbtenice. Deluje kot blažilec sil, ki delujejo na hrbtenico. Degenerativne spremembe medvretenčne ploščice se pojavijo prej, kot na drugih organih. Točnega vzroka še ne poznamo, najverjetneje je degeneracija celic medvretenčne ploščice posledica staranja, genetske nagnjenosti, zmanjšane prehrane medvretenčne ploščice in konstantnih dolgoletnih mehanskih obremenitev. Enake degenerativne spremembe se pri ženskah pojavljajo v povprečju desetletje kasneje kot pri moških.

Rešitev problema

Najpogostejši znak za hernijo medvretenčne ploščice v predelu ledvenokrižnične hrbtenice so bolečine, ki sevajo iz križa v eno spodnjo okončino, po poti, ki jo prizadeta živčna korenina oživčuje. Bolečino spremljajo tudi mravljinci ter sprememba zaznavanja v prizadetem področju. Po navadi so bolečine hujše pri kašljanju ali napenjanju. Lahko so tako intenzivne, da bolnika popolnoma onesposobijo in ga prisilijo v položaj, kjer so bolečine še znosne. Pri velikih hernijah je živčna korenina lahko poškodovana do te mere, da pride do zmanjšane moči v prizadeti mišični skupini, ali celo do popolne ohromelosti določene mišične skupine.

Preberi več…


julij 28th, 2017



Monitoring

Kaj je to monitoring:

Monitoring je kontrola z elektronskimi aparati v intenzivni negi in je v današnjem času že potrebno dopolnilo za neposredno opazovanje bolnikovih vitalnih funkcij (Dragonja, 1972).

Na monitorju so prikazane naslednje vitalne funkcije:

EKG

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice (Pocajt, 2001).

Elektrode se postavijo po naslednjih pravilih:

D1 – desna roka in leva roka

D2 – desna roka in leva noga

D3 – leva roka in leva noga Preberi več…


julij 28th, 2017



Torakalna drenaža

Drenaža je način odstranjevanja patoloških sekretov iz telesnih votlin, sklepnih špranj in iatrogeno nastalih sekretov (med operativnim posegom) (Klasinc, 2009).

Drenaže ločimo glede na namen in vrsto. Na namen se delita preventivna drenaža (kratkotrajno delovanje, ter je iz operativnih ran) in kurativna drenaža (zdravilna drenaža, iziranje rane – lavaža). Glede na vrsto pa se delijo na drenaže brez srka (odvečna tekočina teče navzodl, uporablja se pri abdomnih, urologiji, nevrologiji), drenaže s srkom (tekočina se izprazni s pomočjo vleka -srka) ter torakalno drenažo. Dreni se ločijo po oblikah (T-dren, v obliki cigarete) , po avtorju: Büllau drenaža ter po funkciji (dreni z aktivno drenažo – vlekom, ter drene brez vleka (prost pad). Za delovanje drenov potrebujemo dren, drenažno vrečko, stekleničko, cevi za povezavo ter nastavek – konekt (Klasinc, 2009). Preberi več…


julij 28th, 2017



Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Spirometrija ali merjenje pljučnih volumnov je neinvazivna preiskava, s katero ocenimo kapaciteto in funkcijo pljuč. Izmeri se FVC (forsirana vitalna kapaciteta) in FEV1 (forsiran ekspiratorni volumen izdihanega zraka v prvi sekundi). Pacient preiskavo opravi v sedečem položaju. Vsak parameter se izmeri vsaj trikrat, razlike dveh najvišjih izmerjenih vrednosti pa ne smejo biti večje kot 5% ali 60ml zraka, da je meritev veljavna (Šuškovič, 2002).

Podatki, ki jih potrebujemo za spirometrijo so: starost, višina, spol ter ali oseba kadi al ne. Pred izvedbo spirometrije morajo pacienti počivati 10minut pred testom, ne smejo piti alkohola 4 ure pred testom, 24ur ali vsaj 1 uro pred testom ne smejo kaditi, brez tesnih oblačil, 2 uri po obroki ali tešči, ne smejo vzeti kratkodelujočih bronhodilatatorjev (Berodual, Ventolin) 4 ure pred testom, ne smejo biti tik po operacijah – brez šivov, ne smejo biti po operacji sive mrene, zobno protezo jim pustimo v ustih, uporabljamo nosni stišček (Tršan, 2009). Preberi več…


junij 8th, 2017



Dieta pri kardiološkem pacientu

Kardiologija je veja interne medicine, ki se ukvarja s srcem in ožiljem. Krajše to anatomsko področje imenujemo kardiovaskularni sistem. Na danem področju deluje zdravnik-specialist, ki se imenuje kardiolog.

Umrljivost za boleznimi srca in ožilja (obtočil) je zelo visoka, dosega namreč približno 50 % vsega prebivalstva drugih civilizacijskih dežel. Bolniki nad 45. letom starosti zbolevajo zlasti za boleznimi, katerih vzrok sta ateroskleroza in hipertenzija, mlajši odrasli za vnetnimi spremembami na srcu in kardiomiopatijami, pri otrocih pa so na prvem mestu prirojene srčne hibe. V nerazvitih državah so še velik problem revmatične srčne bolezni, medtem ko pri nas njihova pogostost pada. Med bolezni srca in ožilja sodijo: ateroskleroza, hipertenzija, krčne žile, možganska kap, anevrizme, tahiaritmije… Preberi več…


marec 16th, 2017



Depresija

Mc Kenzie (2005,4) navaja, da je depresije bolezen duha in telesa. Resna in vse bolj pogosta motnja razpoloženja poruši čustveno ravnotežje in prizadene tudi telo. Večina bolnikov ima telesne in duševne znake bolezni, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo in so lahko bolj ali manj izraziti. Nekateri bolniki ne kažejo nobenih znakov bolezni, začnejo pa se nenavadno obnašati.

Volker in Widmar (2000,8) pa ugotavljata, da depresije ne smemo zamenjevati s splošnim kolebanjem čustvenega življenja, saj je to bolezen z jasno začrtano sliko pojavov. Nasprotno duševni bolezni, je depresija oblika melanholije in je praviloma prehodna. Različno trajanje in moč sta odvisna od vzrokov in premagovanja. Lahko ju pojasnimo kot del nevrotične motnje, nastale zaradi preobremenjenosti duha in telesa, ali biološko. Beseda depresija prihaja iz latinščine in pomeni potlačenost, ali pobitost. Preberi več…


marec 16th, 2017



Dejavniki tveganja za pljučnega raka

Pljučni rak ali natančneje rečeno rak bronhijev (ne gre vedno za pravega pljučnega raka) je postal v zadnjih desetletjih eden najpogostejših malignih tumorjev pri obeh spolih.

Pljučni rok je maligna bolezen celic sapnic oziroma bronhijev. Zanjo je značilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se širijo v okolico, preraščajo normalna pljuča, s krvjo ter po mezgovnicah pa se širijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih ohrani in zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej in tako nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze). Preberi več…