Kategorija: Individualno delo študenta

Dejavniki tveganja za pljučnega raka

Pljučni rak ali natančneje rečeno rak bronhijev (ne gre vedno za pravega pljučnega raka) je postal v zadnjih desetletjih eden najpogostejših malignih tumorjev pri obeh spolih.

Pljučni rok je maligna bolezen celic sapnic oziroma bronhijev. Zanjo je značilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se širijo v okolico, preraščajo normalna pljuča, s krvjo ter po mezgovnicah pa se širijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih ohrani in zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej in tako nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze). Preberi več o Dejavniki tveganja za pljučnega raka

Dihanje

1.1              Dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja
Vdih in/ali izdih ne zagotavljata primerne ventilacije.

LASTNOSTI: težave z dihanjem, dispneja v mirovanju ali ob naporih, spremembe v frekvenci vdihov in izdihov, uporaba pomožnih dihalnih mišic, frekvenca dihanja na minuto, nenormalno število vdihov in izdihov na minuto, nenormalna globina vdihov in izdihov, znižana pulmonalna kapaciteta, plapolanje nosnih kril, znižana ventilacija, znižan inspiratorni/ekspiratorni pritisk.
1.2               Ventilacija, nepopolna spontana
Pomanjkanje energije pri pacientu, ki vodi v nesposobnost vzdrževanja dihanja, potrebnega za preživetje.
LASTNOSTI: dispneja, zvišan metabolizem, naraščujoč nemir, uporaba pomožnih dihalnih mišic, pospešen srčni utrip, znižan Po, zvišan pCO, znižan pH.
1.3               Izmenjava plinov, nepopolna
Pretirana ali pomanjkljiva oksigenacija ali izločanje ogljikovega dvokisa na alveolarno-kapilarni ravni. Preberi več o Dihanje

Inkontinenca pri starostniku

Inkontinenca je motnja v organizmu, ki ne ogroža življenja in se pogosteje pojavlja pri starejših osebah ženskega spola, a ne izključuje možnosti po čisto vsakem posamezniku. Po podatkih iz leta 2004, prizadene 8 % žensk in 3 % moških. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 % žensk (15–30 % v ZDA), ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V reproduktivnem obdobju je inkontinentnih 5–15 % žensk. V domovih starejših občanov je inkontinentnih kar 57 % žensk (50 % v ZDA).

V številnih raziskavah je bilo dokazano, da se inkontinenca pogosteje pojavlja pri tistih ženskah, ki so starejše (v meni zaradi pomanjkanja estrogenov), ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so večkrat rodile, ki so manj telesno aktivne, imajo ali so imele različna obolenja dihal, večje operativne posege v mali medenici ali pa so opravljale težko fizično delo (dvigovanje težkih fizičnih bremen). Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva. Inkontinenca pri starostnikih povzroča večjo socialno izolacijo, saj se predvsem ti, ki imajo težave z inkontinenco, zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču raje zadržujejo doma in se s tem osamijo. Preberi več o Inkontinenca pri starostniku

Krvna plazma

Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice. Plazma predstavlja največji delež krvi, namreč 55 volumskih odstotkov. Krvno plazmo, ki je očiščena dejavnikov strjevanja krvi (fibrina in drugih beljakovin), imenujemo serum. Krvna plazma vsebuje številne bistvene beljakovine, na primer fibrinogen, globuline, serumske albumine …

Krvna plazma ima videz sirotkaste tekočine.Je gostejša od vode, slanega okusa in ima nevtralni pH  (7,35-7,45). Povečini je sestavljena iz vode, plazemskih beljakovin in anorganskih elektrolitov. Predstavlja transportni medij za glukozo, lipide, aminokisline, hormone, končne presnovne produkte, ogljikov dioksid in kisik. Kapaciteta plazme za prenos kisika je sicer veliko manjša kot kapaciteta hemoglobina v rdečih krvničkah in le majhen del kisika je pri normalnem atmosferskem tlaku raztopljenega v plazmi. Delež raztopljenega kisika se bistveno poveča pri hiperbaričnih razmerah, na primer v hiperbarični komori. Plazma predstavlja skladišče in transportni medij dejavnikov strjevanja krvi. Beljakovinske sestavine plazme so odločilne pri vzdrževanju onkotskega tlaka krvi, ki omogoča, da serum ne zapusti žil. Preberi več o Krvna plazma

Zdravstvena vzgoja pri pacientih s KOPB

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je značilen zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen. Zmanjšanje pretoka zraka je običajno napredujoče in ga spremlja nenormalen vnetni odziv v pljučih na škodljive delce in pline. Cigaretni dim je dejavnik tveganja, ki največ prispeva k razvoju KOPB. Eliminacija tega dejavnika tveganja je najpomembnejši korak k preprečevanju bolezni. Spirometrija je osnovna preiskava za diagnozo in nam da pomembne informacije o stopnji patoloških sprememb pri KOPB. Glede na izvid spirometrije klasificiramo težavnostne stopnje KOPB v štiri stopnje; I.-blaga, II.- zmerna, III.- huda, IV.- zelo huda. Značilni simptomi KOPB so kronična in napredujoča dispneja, kašelj in nastajanje izmečka. Za zdravljenje KOPB uporabljamo predvsem bronhodilatatorje in protivnetna zdravila v kombinacijah glede na stopnjo bolezni (Župec, 2012). Preberi več o Zdravstvena vzgoja pri pacientih s KOPB

Aplikacija in vrste insulina

Vrste insulina in izvedba aplikacije insulina s pomočjo peresnika:

VRSTE:

Ultrakratkodelujoči insulini:

Novorapid      Aplicira se ga tik pred obrokom, delovati začne po 10-20 minutah in deluje 3-5 ur. Največji učinek ima po 1-3 urah.

Apidra            Aplicira se ga tik pred obrokom, delovati začne po 10-20 minutah. Največji učinek ima po 1 uri.

Humalog         Aplicira se ga tik pred obrokom, delovati začne po 15 minutah in deluje 2-5 ur. Največji učinek ima po 30-70 minutah.

Kratkodelujoči insulini:

Actrapid         Aplicira se ga 30 minut pred obrokom, delovati začne po 30 minutah in deluje, 7-8 ur. Največji učinek ima po 1,5-3,5 urah.

Humulin R      Aplicira  se ga 30 minut pred obrokom, delovati začne po 30 minutah in deluje 6 ur. Največji učinek ima po 2-4 urah. Preberi več o Aplikacija in vrste insulina

Vodenje bolnika s srčnim popuščanjem

Srčno popuščanje je resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kvalitetno življenje (Lainščak, b.l.).

Do srčnega popuščanja pride zaradi poškodbe srčne mišice, ki najpogosteje nastane ob srčnem

infarktu ali zaradi vnetja srčne mišice, manj pogosto pa zaradi zvišanega krvnega tlaka, bolezni zaklopk ali drugih bolezni srčne mišice. Vzroka srčnega popuščanja nemalokrat ne ugotovimo. Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki je največkrat ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa njeno napredovanje zelo upočasnimo z zdravili in drugimi ukrepi (Poglajen, Šebeštjen, Okrajšek, Andročec, Vrtovec, 2012).

Srčno popuščanje nastane zaradi trenutnih ali preteklih zdravstvenih težav, ki poškodujejo ali preobremenijo srce, in to so:

·         Srčni infarkt

·         Bolezen koronarnega žilja

·         Visok krvni pritisk

·         Bolezni srčnih zaklopk, bolezni srčne mišice in vnetja ter pripojene okvare srca

·         Pljuča, ledvice (Lainščak, b.l.).

Preberi več o Vodenje bolnika s srčnim popuščanjem