Aplikacija inhalacijske terapije

Inhalacijska terapija kot širši pojem v zdravstveni negi je vnašanje zdravilnih substanc v telo z vdihavanjem. S tem pojmom označujemo zdravljenje z vdihavanjem vodnih hlapov, ovlaženih medicinskih plinov in v aerosole razpršenih zdravil. V obliki aerosolov inhalirane zdravilne snovi zdravilno delujejo lokalno na sluznico dihal in po resorpciji v kri tudi sistemsko. Poznamo različne tipe nebulizatorjev, vsi delujejo po podobnem načelu.

Razprševanje zdravilne raztopine poteka v manjši plastični posodici, skozi katero prehaja zrak pod pritiskom. Bolnik nastali aerosol inhalira prek maske ali z ustnikom. V bolnišnici uporabljamo za tako inhalacijo zrak iz napeljave. Raztopino zdravila za inhaliranje pripravljamo s sterilni fiziološko raztopino po navodilu zdravnika. V plastični posodici je namreč ”mrtev prostor”, kjer vedno ostane določena manjša količina zdravila. Če je le to razredčeno je odstotek izgube zdravila manjši. Zdravila redčimo z do 4 ml fiziološke. Pri inhalaciji z nebulizatorji bolnik normalno vdihava aerosol prek maske ali ustnika, dokler ni posodica z raztopino prazna (Campolunghi, 1999). Preberi več o Aplikacija inhalacijske terapije

Hernija medvretenčne ploščice

Medvretenčna ploščica je zelo kompleksna struktura, ki leži med sosednjima vretencema. Sestavljena je iz dveh delov. Centralno leži poltekoče pulpozno jedro, ki ga obdaja koncentrično razporejen vezivni obroček. Zdrava medvretenčna ploščica je ključna za normalno biomehaniko hrbtenice. Deluje kot blažilec sil, ki delujejo na hrbtenico. Degenerativne spremembe medvretenčne ploščice se pojavijo prej, kot na drugih organih. Točnega vzroka še ne poznamo, najverjetneje je degeneracija celic medvretenčne ploščice posledica staranja, genetske nagnjenosti, zmanjšane prehrane medvretenčne ploščice in konstantnih dolgoletnih mehanskih obremenitev. Enake degenerativne spremembe se pri ženskah pojavljajo v povprečju desetletje kasneje kot pri moških.

Rešitev problema

Najpogostejši znak za hernijo medvretenčne ploščice v predelu ledvenokrižnične hrbtenice so bolečine, ki sevajo iz križa v eno spodnjo okončino, po poti, ki jo prizadeta živčna korenina oživčuje. Bolečino spremljajo tudi mravljinci ter sprememba zaznavanja v prizadetem področju. Po navadi so bolečine hujše pri kašljanju ali napenjanju. Lahko so tako intenzivne, da bolnika popolnoma onesposobijo in ga prisilijo v položaj, kjer so bolečine še znosne. Pri velikih hernijah je živčna korenina lahko poškodovana do te mere, da pride do zmanjšane moči v prizadeti mišični skupini, ali celo do popolne ohromelosti določene mišične skupine.

Preberi več o Hernija medvretenčne ploščice

Torakalna drenaža

Drenaža je način odstranjevanja patoloških sekretov iz telesnih votlin, sklepnih špranj in iatrogeno nastalih sekretov (med operativnim posegom) (Klasinc, 2009).

Drenaže ločimo glede na namen in vrsto. Na namen se delita preventivna drenaža (kratkotrajno delovanje, ter je iz operativnih ran) in kurativna drenaža (zdravilna drenaža, iziranje rane – lavaža). Glede na vrsto pa se delijo na drenaže brez srka (odvečna tekočina teče navzodl, uporablja se pri abdomnih, urologiji, nevrologiji), drenaže s srkom (tekočina se izprazni s pomočjo vleka -srka) ter torakalno drenažo. Dreni se ločijo po oblikah (T-dren, v obliki cigarete) , po avtorju: Büllau drenaža ter po funkciji (dreni z aktivno drenažo – vlekom, ter drene brez vleka (prost pad). Za delovanje drenov potrebujemo dren, drenažno vrečko, stekleničko, cevi za povezavo ter nastavek – konekt (Klasinc, 2009). Preberi več o Torakalna drenaža

Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Spirometrija ali merjenje pljučnih volumnov je neinvazivna preiskava, s katero ocenimo kapaciteto in funkcijo pljuč. Izmeri se FVC (forsirana vitalna kapaciteta) in FEV1 (forsiran ekspiratorni volumen izdihanega zraka v prvi sekundi). Pacient preiskavo opravi v sedečem položaju. Vsak parameter se izmeri vsaj trikrat, razlike dveh najvišjih izmerjenih vrednosti pa ne smejo biti večje kot 5% ali 60ml zraka, da je meritev veljavna (Šuškovič, 2002).

Podatki, ki jih potrebujemo za spirometrijo so: starost, višina, spol ter ali oseba kadi al ne. Pred izvedbo spirometrije morajo pacienti počivati 10minut pred testom, ne smejo piti alkohola 4 ure pred testom, 24ur ali vsaj 1 uro pred testom ne smejo kaditi, brez tesnih oblačil, 2 uri po obroki ali tešči, ne smejo vzeti kratkodelujočih bronhodilatatorjev (Berodual, Ventolin) 4 ure pred testom, ne smejo biti tik po operacijah – brez šivov, ne smejo biti po operacji sive mrene, zobno protezo jim pustimo v ustih, uporabljamo nosni stišček (Tršan, 2009). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Dieta pri kardiološkem pacientu

Kardiologija je veja interne medicine, ki se ukvarja s srcem in ožiljem. Krajše to anatomsko področje imenujemo kardiovaskularni sistem. Na danem področju deluje zdravnik-specialist, ki se imenuje kardiolog.

Umrljivost za boleznimi srca in ožilja (obtočil) je zelo visoka, dosega namreč približno 50 % vsega prebivalstva drugih civilizacijskih dežel. Bolniki nad 45. letom starosti zbolevajo zlasti za boleznimi, katerih vzrok sta ateroskleroza in hipertenzija, mlajši odrasli za vnetnimi spremembami na srcu in kardiomiopatijami, pri otrocih pa so na prvem mestu prirojene srčne hibe. V nerazvitih državah so še velik problem revmatične srčne bolezni, medtem ko pri nas njihova pogostost pada. Med bolezni srca in ožilja sodijo: ateroskleroza, hipertenzija, krčne žile, možganska kap, anevrizme, tahiaritmije… Preberi več o Dieta pri kardiološkem pacientu

Obvladovanje bolečine pri pacientih z ledvičnimi kamni

Sečni kamni so bolezen, ki prizadene približno 5% prebivalstva. Gre za pogosto n resno patologijo, saj lahko vodi tudi v končno ledvično odpoved. Kamni so največkrat sestavljeni iz kalcijevih soli in v 80% vidni na RTG sliki abdomna, tako da diagnostika ni težavna. V klinični sliki najdemo hudo ledveno količno bolečino, ki lahko seva proti spolovilom in se ob spreminjanju položaja pacienta nič ne omili. V 95% se ob podpornem zdravljenju kamni samo izločijo, v ostalih primerih pa imamo na voljo zunajtelesno in znotraj telesno ultrazvočno drobljenje kamnov, endoskopske in klasične kirurške posege. Vodilni simptom je navadno količna bolečina, ki se začne nenadno z bolečino ledveno in se širi navzdol s potovanjem kamna. Bolečina je navadno enostranska. Pri kamnu v spodnjem delu sečevoda bolečina seva pri moških v testis in pri ženskah v velike labije. Bolečina je lahko zelo močna, pacient je bled in poten. Značilnost bolečine pri ledvični koliko je tudi, da je težko najti udoben položaj. Tipično so v seču prisotni eritrociti, prisotni so tudi levkociti in bakterije, ki nakazujejo na istočasno okužbo sečil (Krajnc, 2000).

Reševanje problema s področja ZN

Pri ugotavljanju potreb po zdravstveni negi najbolj izstopa nezmožnost obvladovanja akutne bolečine. Medicinska sestra deluje v skupini (timu) za obravnavo bolečine in je v soodvisni vlogi. Znanje o bolečini, ki ga ima medicinska sestra, pomen bolečine za pacienta ter celostna obravnava bolečine, so elementi od katerih je odvisna kakovost obravnave pacienta, ki trpi bolečino. Čeprav medicinske sestre nudimo veliko pacientu, je vseeno potrebno pri pacientu, ki trpi zaradi bolečine, aplicirati kombinacijo farmakoloških ali nefarmakoloških sredstev, ki jih predpiše zdravnik. Skrb medicinskih sester za paciente, ki trpijo bolečino je v prvi vrsti povezana s tistim, kar spada na področje zdravstvene nege in ne s predpisovanjem bolečinske terapije, čeprav jo seveda izvaja po naročilu zdravnika. Metoda dela za obravnavo bolečine je procesna (Ščavničar, 2004). Preberi več o Obvladovanje bolečine pri pacientih z ledvičnimi kamni

Vodenje bilance tekočin na oddelku za intenzivno terapijo in nego

Bilanca tekočin je rezultat seštevka celotne zaužite tekočine, od katere odštejemo izločeno tekočino. K zaužitim tekočinam sodijo:

  • vse sprejete tekočine enteralno (per os, po NGS ali PEG)
  • intravenozno aplicirana tekočina (Rozman, 2006).

K izločenim tekočinam sodijo:

  • izločen seč (diureza),
  • izločki drenaž,
  • izbruhane mase,
  • driska
  • tekočina, izločena z dihanjem in skozi kožo (normalno izgubi človek z dihanjem in potenjem od 700 do 1000 ml tekočine v 24 urah).

Bilanco tekočin vpisujemo v negovalno dokumentacijo (Rozman, 2006).

Voda je za človeka nujno potrebna, saj brez nje ne moremo dolgo preživeti. Naloge vode so naslednje: gradi telo, je topilo, omogoča osmotski tlak, je transportno sredstvo in uravnava telesno temperaturo (Požar, 2003). Preberi več o Vodenje bilance tekočin na oddelku za intenzivno terapijo in nego