Demenca

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%  ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni. Preberi več o Demenca

Cistična fibroza

Cistična fibroza ali MUKOVISCIDOZA je najpogostejša, večkrat usodna, avtosomska recesivna bolezen, kar pomeni, da je to genetska bolezen, ki se izrazi pri otroku, če prejme okvarjen gen od obeh staršev. Zaradi mutacije gena oboli približno 1 od 5000 novorojenih letno, mutacijo pa nosi vsak 25. človek. Če upoštevamo te podatke, se v Sloveniji vsako leto rodijo 3 do 4 otroci s cistično fibrozo. Ob predpostavki, da znaša njihova povprečna življenjska doba okoli 30 let, je v Sloveniji okoli 100 bolnikov s cistično fibrozo.

Klinično se kaže predvsem s prizadetostjo dihal in trebušne slikavke, pa tudi črevesa, hepatobiliarnega sistema in reproduktivnih organov. Preberi več o Cistična fibroza

Carski rez

Carski rez je način poroda, ko se plod izvleče skozi kirurški rez čez trebušno steno in steno maternice v splošni ali regionalni anesteziji. Iz tega sledi, da mora imeti pacientka ustrezno pred- in pooperativno oskrbo, saj je poseg v smislu travme pacientke kirurško obsežen. Kot vsak kirurški poseg prinaša tveganje, tako za medoperativne kot tudi postoperativne zaplete, kot so npr. večja izguba krvi, okužba, itd. Carski rezi običajno trajajo od 30 minut do 60 minut. (Mugoša b.l.)

Verjetno je za pacientko carski rez lažja oblika poroda, saj pri njem ženska pravzaprav aktivno ne sodeluje in nima popadkov. Vendar po carskem rezu ženska bistveno dlje okreva in potrebuje kar nekaj časa, da se povrne v telesno kondicijo, ki jo je imela pred carskim rezom (Črepinšek b.l.).

Preberi več o Carski rez

Zapleti pri bronhoskopiji

Bronhoskopija je pregled dihalnih poti s pomočjo bronhoskopa.

  1. Postopek preiskave:

Med preiskavo preiskovalec leži na hrbtu na preiskovalni mizi. Po nosni cevki pa prejema tudi kisik. Ves čas preiskave spremljamo vsebnost kisika v krvi preiskovanca in srčni utrip. S skrbnim nadzorom pa zagotovimo preiskovančevo varnost in da bo preiskava potekala brez zapletov. Preiskava traja od 10-20 minut. Preberi več o Zapleti pri bronhoskopiji

Bolniška postelja in postiljanje

  1. Bolniška postelja – bolezen vedno pomeni tudi motnjo v ritmu spanja in budnosti, pogosto tudi krajše ali daljše ležanje v postelji. Bolniška postelja se od zasebne postelje razlikuje po dostopu (bolniška postelja je dostopna iz treh strani), višini in vrsti ležalne površine, gibljivosti, materialu posteljnega vložka ter ogrodja pritiklinah (trapez, zvonec…). Standardne mere postelje so: dolžina postelje je dva metra, širina 90 centimetrov, od tal pa je dvignjena 60 centimetrov. Pri izbiri postelje so pomembni naslednji kriteriji: bolniku naj nudi najboljše možno udobje, postelja naj ima kolesa, njena uporaba naj bo enostavna, dana naj bo možnost spreminjanja lege in višine ležalne površine – ročno ali hidravlično (Pernat, Kisner, Rozman, Klasinc, 2006). Poznamo različne bolniške postelje, ki pomagajo bolnikom pri preventivi preležanin, pri terapevtskih položajih ali pri negi. V to skupino spadajo sendvič postelje (uporabljamo jo pri težje poškodovanih,nepremičnih bolnikih z velikimi razjedami zaradi pritiska), vrtljive postelje (uporabljamo jo pri težkih poškodbah prsnega koša ter pri pljučnih obolenjih),  Clinitron postelje (s pomočjo posebnega peska preprečujemo pritisk na enem delu telesa, uporabljamo jo pri opeklinah in pri obsežnih preležaninah). Materiali posteljnih vložkov so lahko različni. Zaradi velikega trženja je izbira pri teh zelo velika saj sedaj dobimo posteljne vložke, ki so polnjeni z zrakom, gelom, peno… Pomembno pa je da so varni ter učinkoviti, da se bolnik dobro počuti (materiali koži čim bolj naravni), enostavni za vzdrževanje, ustrezati morajo higienskim zahtevam, kar pomeni, da mora biti dana možnost sterilizacije ali vsaj prebrisanja  z razkužilom.

Preberi več o Bolniška postelja in postiljanje

Bolnik s KOPB

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je značilno zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen. Zapora dihalnih poti pri KOPB je posledica destrukcije pljučnega parenhima (emfizem) in prizadetosti malih dihalnih poti (obstruktivni bronhiolitis) v različnem razmerju. Zmanjšanje pretoka zraka je običajno napredujoče in ga spremlja nenormalen vnetni odziv pljuč na škodljive delce ali pline.

Kronično vnetje povzroča strukturne spremembe in zoženje malih dihalnih poti. Destrukcija pljučnega parenhima zaradi vnetnega procesa vodi k propadu elastičnih vlaken v pljučih in vezivnih tračkov, ki povezujejo zunanjo stran alveolov na bronhiole.

Propad elastičnih vlaken poveča komplianco pljuč, zaradi česar se podaljša faza izdiha. Zmanjšan vlek alveolarnih pričvrstitev na bronhiole pa povzroči zgodnejše zapiranje bronhiolov, kar povzroči ujetje zraka (poveča se residualni volumen).  (Sever, 2007)

  Preberi več o Bolnik s KOPB

Bolečine pri starostniku

Mednarodna združenja za proučevanje bolečine definirajo bolečino kot ”neprijetno čutno in čustveno zaznavo, ki je povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva” (Skinder Savič et al,. 2010 povz. po IASP).

Vrste bolečine ločimo: (Skinder Savič et al., 2010):

·         Glede na FIZIOLOŠKO VLOGO: fiziološko bolečino (opozorilna bolečina), patološko bolečino (kronična bolečina).

·         Glede na TRAJANJE BOLEČINE: akutna bolečina (ob bolečinskem dražljaju), kronična bolečina (dolgotrajna)

·         Glede na LOKALIZACIJO BOLEČINE: somatska bolečina (v koži), visceralna bolečina (bolečina notranjih organov).

·         Glede na NASTANEK BOLEČINE: nociceptivna bolečina (nociceptorji) nevropatska bolečina (poškodba živca), psihogena bolečina. Preberi več o Bolečine pri starostniku