IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Staranje prebivalstva je povezano z večjo pojavnostjo kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih in z večjim tveganjem za trombembolitične dogodke (Jošt et. al, 2011).
Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombembolitičnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so na primer: globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami (Lokar in Lokar, 2012).
Antikoagulacijska zdravila preprečujejo nastajanje strdkov v žilah in v srcu. Za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje uporabljamo kumarine, ki so v obliki tablet (Jošt et. al, 2011).
REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE
Pri uporabi Marevana in Sintroma, ko bolniki jemljejo zdravila po individualni shemi je potrebno redno spremljati in nadzorovati čas strjevanja krvi, saj bo le tako antikoagulantno zdravljenje varno in učinkovito.. Rezultat merjenja izrazimo, kot INR (iz angleščine International Normalised Ratio – mednarodno umerjeno razmerje). Antikoagulacijsko zdravilo je učinkovito in varno, kadar je INR v ciljnem območju. Za večino bolnikov je ciljno območje INR med 2,0 in 3,0. Pri bolnikih, ki so zelo ogroženi za nastanek strdkov, je ciljno območje INR višje – med 2,5 in 3,5. Ciljno območje INR mora biti vedno zapisano na izvidu, ki ga pacient prejme ob obisku v antikoagulantni ambulanti. Kadar je INR pod 2,0 se zveča tveganje za nastanek strdkov v žilah ali srcu, ob INR nad 3,0 pa se zveča tveganje za krvavitev. Da bi dosegli in vzdrževali ciljno območje INR, so potrebni redni kontrolni pregledi (Mavri, 2010).
Preberi več o Vloga medicinske sestre pri vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo