Kategorija: Individualno delo študenta

Diabetično stopalo

Skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, kar ima za končno posledico zbolevnost in lahko amputacijo. Preprečevanje gangrene in zmanjšanje števila amputacij spodnje okončine sodita med temeljne cilje dobrega zdravljenja sladkornih bolnikov. Pomembno je zgodnje odkrivanje ogroženih bolnikov. Zgolj pregledovanje tistih bolnikov, ki sami navajajo težave, ne zadostuje.

Preventiva razjed

  • vzgoja bolnikov, svojcev in zdravstvenega osebja
  • pravilna nega nog – medicinska pedikura
  • pravilna obutev
  • pravočasno odkrivanje ogroženih bolnikov – presejalni test za diabetično stopalo

(Urbančin, Slak, 2009)

 

  1. Reševanje problema s področja ZN

Presejalni test za diabetično stopalo

Test, ki ga nameravamo izvajati množično, mora biti enostaven, kratek, zanesljiv in dobro ponovljiv. Test ne sme biti samemu sebi namen, ampak mu morajo slediti ustrezni ukrepi.

Vodenje dokumentacije: v bolnikovem kartonu, nujno pa tudi na elektronskem mediju, da so podatki dostopni za analizo.

Preberi več o Diabetično stopalo

Na kratko o prehrani pri sladkorni bolezni tipa 2

DVA TIPA DIABETESA

TIP1
Diabetes tip 1 je inzulinsko odvisna avto imunska bolezen, pri kateri so uničene beta celice trebušne slinavke. Zato pri takih bolnikih trebušna slinavka proizvaja malo ali sploh ne proizvaja inzulina. Bolniki najpogosteje obolevajo pred 30 letom starosti, vendar znatno pogosteje v ranem otroštvu in po tem se razlikuje od diabetesa tip 2, za katerega smo krivi sami.

Simptomi: Žeje in suha usta, utrujenost in pomanjkanje energije, stalna lakota in želja po sladki hrani, nagla izguba teže, pogoste infekcije.

TIP2
Diabetes tip 2 je v glavnem povezan z debelostjo in z premalo telesno aktivnostjo. Čeprav pri takšnih bolnikih trebušna slinavka proizvaja inzulin so celice nanj odporne, posledica je enaka, kot pri diabetesu tip 1, ker sladkor ostaja v krvi in ne vstopi v celice. Preberi več o Na kratko o prehrani pri sladkorni bolezni tipa 2

Priprava krvnih komponent

V preteklosti je zdravljenje s krvjo temeljilo v največji meri na uporabi polne krvi. Čeprav polno kri v določenih primerih še vedno lahko uporabljamo, temelji sodobno zdravljenje

na uporabi specifičnih, klinično indiciranih pripravkov iz polne krvi. To pomeni, da bolnik dobi le tisto sestavino krvi, ki jo potrebuje, v takšni količini, koncentraciji in obliki, da dosežemo najboljši možni terapevtski učinek. S tem se izognemo nepotrebnemu in morda škodljivemu vnosu odvečnih sestavin.

Reševanje problema s področja ZN

Krvni pripravki so zdravilne sestavine krvi in zajemajo:

– Krvne komponente: eritrociti, levkociti, trombociti in plazma. Krvne komponente so pridobljene iz polne krvi s fizikalnimi metodami (centrifugiranje, filtriranje, zmrzovanje).

– Zdravila iz krvi: albumini, imunoglobulini in faktorji strjevanja krvi. Zdravila iz krvi so pripravljena iz plazme s kemijskimi in s farmacevtskimi postopki (frakcionaža)). Preberi več o Priprava krvnih komponent

ERCP – Endoskopska-Retrogradna-Holangio-Pankreatikografija

ERCP (Endoskopska-Retrogradna-Holangio-Pankreatikografija) se uporablja za ugotavljanje in zdravljenje bolezni žolčevodov, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Zdravnik gastroenterolog uvede endoskop (upogljivo tanko cev) skozi usta v dvanajstnik  do papile (majhno, ponavadi skupno izvodilo žolčevoda in trebušne slinavke). Skozi papilo vbrizga kontrastno sredstvo, ki omogoča rentgenski prikaz žolčevodov in vodov trebušne slinavke.

Reševanje problema s področja ZN

Kateri so možni zapleti ERCP-ja?
ERCP  vam svetujemo, ker je enostavnejša in varnejša kot standardni kirurški poseg. Morate pa vedeti, da ni vedno uspešna in lahko pride tudi do zapletov, saj vsaka preiskava oz. poseg v človeško telo pomeni določeno tveganje. Preberi več o ERCP – Endoskopska-Retrogradna-Holangio-Pankreatikografija

Zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu v ušesu

Uho je čutilo za sluh in ravnotežje, ki je občutljiv organ. Krvavitve iz ušesa niso pogoste, največkrat so povezane s poškodbami, manj pogosto z boleznimi predvsem srednjega in zunanjega ušesa. Do krvavitve lahko pride tudi med ali po ušesnih operacijah.

Krvavitev iz sluhovoda je simptom, pri katerem moramo vedno pomisliti na poškodbo ali hujše obolenje zunanjega ali srednjega ušesa, redko pa je posledica sprememb v notranjem ušesu. (Četina, Delakorda, 2008)

Redko se krvavitev iz sluhovoda pojavi kot samostojen bolezenski znak, pogosto je združena z bolečino, polnim občutkom v ušesom in slabšim sluhom. Občasno je povezana tudi s šumenjem v ušesu, težavami z ravnotežjem ali celo z motnjami v delovanju obraznega živca. Preberi več o Zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu v ušesu

Zdravstvena nega uporabnika s traheostomo in gastrostomo

Perkutana endoskopska gastrostoma je namenjena je bolnikom, ki zaradi motnje požiranja začasno ali trajno ne morejo jesti, saj je bolnikom, ki niso zmožni hranjenja, potrebno kalorično in tekočinsko kriti dnevne potrebe. PEG vstavimo vsem tistim bolnikom, ki potrebujejo najmanj 3 – tedensko ali daljše umetno hranjenje. Pri bolnikih, ki potrebujejo umetno hranjenje za daljše obdobje, je potrebno vsako leto zamenjati PEG.

PEG priporočamo pri bolnikih z motnjami hranjenja po možganski kapi ali poškodbi v kakšni fazi amilotrofične lateralne skleroze, pri decebriranih bolnikih, pri bolnikih s pogosto aspiracijo hrane v pljuča, pri bolnikih s psihičnimi motnjami hranjenja, pri bolnikih ki jih ne moremo zadostno nahraniti po naravni poti. Možni zaplet je lahko vnetje kože, razširitev stomalne odprtine, zamašitev hranilne cevi, izpad hranilne cevke( Obzornik zdravstvene nege, 2013) .

Preberi več o Zdravstvena nega uporabnika s traheostomo in gastrostomo

Zapleti transfuzije

Transfuzija je prenos krvi ali krvnih sestavin iz enega osebka v krvni obtok drugega. S transfuzijami zdravimo bolezni(anemije, motnje strjevanja krvi, pomanjkanje levkocitov in drugo) in krvavitve, ki ogrožajo zdravje in življenje. Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje. Za transfuzijo uporabljamo polno kri in krvne pripravke. Transfuzijski poseg izvaja zdravnik, v timskem delu ob bolniku pa z njim sodelujeta še medicinska sestra in tehnik zdravstvene nege, vsak v skladu s svojo pristojnostjo.

V preteklosti je zdravljenje s pomočjo transfuzije temeljilo na uporabi polne krvi, danes uporabljamo predvsem specifične, klinično indicirane komponente krvi, ki so tiste sestavine krvi, ki jih je mogoče pripraviti s postopki centrifugiranja, filtriranja ali zamrzovanja.

Transfuzijo uporabljamo predvsem z namenom: ohraniti kapaciteto krvi, odpraviti motnje strjevanja krvi in krvavitve, popraviti imunske pomanjkljivosti in vzdrževati krvni volumen. Pacientom damo le tisto komponento, ki je potrebna za odpravo specifičnega pomanjkanja. Preberi več o Zapleti transfuzije