Kategorija: Individualno delo študenta

Gama globulini

Plazemske beljakovine (tudi serumske beljakovine) so beljakovine v krvni plazmi. Pri človeku predstavljajo okoli 7 % celotne krvne plazme. Večina teh beljakovin oz. proteinov je sintetizirana v jetrih, razen imunoglobulinov; jetra dnevno sintetizirajo okoli 25 g proteinov, kar predstavlja 50 % celotne proteinske sinteze v jetrih.

Opravljajo številne funkcije, med drugim uravnavajo volumen krvi, prenašajo hranilne snovi, hormone, kovinske ione, lipide (apolipoproteini) idr. ter sodelujejo pri strjevanju krvi inimunskem odzivu. Spremenjene količine proteinov v plazmi lahko nakazujejo na bolezensko stanje. Preberi več o Gama globulini

Težave pri hranjenju pri osebi s cerebralno paralizo

Otroci s cerebralno paralizo imajo pogosto težave na področju gastrointestinalnega (prebavnega) sistema. Prebavni trakt vključuje usta, požiralnik, želodec, črevesje in ostale organe kot so žolč, jetra in ledvice. Prebavni trakt omogoča razgradnjo hrane, ki organizmu daje potrebno energijo za aktivnost. Poleg tega omogoča tudi izločanje odpadnih snovi iz telesa.  Problemi, ki se lahko pojavijo pri osebi s cerebralno paralizo, so lahko oteženo žvečenje, sesanje in požiranje, problemi s prebavo in izločanjem. Če se te težave pojavljajo dalj časa, lahko privedejo do slabe prehranjenosti s hranili, ki jih telo potrebuje, zato je pravočasno in primerno ukrepanje nujno (Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, b.l.).

Refleks ugriza – povzroča krčevito zapiranje ust (ko se npr. žlica dotakne dlesni ali ust)
Refleks davljenja – povzroča, da se otrok začne dušiti, ko se mu nekaj dotakne žrela ali jezika Preberi več o Težave pri hranjenju pri osebi s cerebralno paralizo

Telesne spremembe starostnika

Zmanjšanje telesne višine tudi do 5cm (zaradi tanjšanja medvretenčnih ploščic).

Maščoba se začne kopičiti predvsem okoli trebuha, dojke se povesijo, roke postanejo koščene in žile vidnejše zaradi izgube maščobnega tkiva.

Maščobno tkivo izginja tudi iz obraza, zato so gube bolj poudarjene.

Koža se tanjša, turgor kože se spremeni, zmanjša se tudi elastičnost, na koži se pojavijo temne pike, in sicer zaradi kopičenja barvila LIPOFUSCINA (Poredoš, 2004).

Lasje posivijo,ker so v njih zračni mehurčki, dlake na značilnih mestih izginejo pojavijo pa se lahko npr. v nosu, in ušesih. Preberi več o Telesne spremembe starostnika

Srčno popuščanje

Srčno popuščanje je resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kvalitetno življenje (Lainščak, b.l.).

Do srčnega popuščanja pride zaradi poškodbe srčne mišice, ki najpogosteje nastane ob srčnem

infarktu ali zaradi vnetja srčne mišice, manj pogosto pa zaradi zvišanega krvnega tlaka, bolezni zaklopk ali drugih bolezni srčne mišice. Vzroka srčnega popuščanja nemalokrat ne ugotovimo. Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki je največkrat ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa njeno napredovanje zelo upočasnimo z zdravili in drugimi ukrepi (Poglajen, Šebeštjen, Okrajšek, Andročec, Vrtovec, 2012). Preberi več o Srčno popuščanje

Na kratko o sladkorni bolezni

Po nekaterih ocenah ima sladkorno bolezen že vsak peti človek, starejši od petinšestdeset let. Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje kronično zvečanega  krvnega sladkorja ( glukoze ). Normalna vrednost glukoze v krvi zjutraj na tešče znaša od 3, 6 do 6, 1 mmol / l krvi. Ta nastane zaradi pomanjkanja insulina, ki ga lahko spremlja zmanjšana občutljivost organizma nanj. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Bolezen se kaže z značilnimi težavami, ki so posledica zvečanega krvnega sladkorja (obilno mokrenje, žeja, hujšanje, oslabelost, itd. ). Posledica bolezni so za sladkorno bolezen značilna okvara malih žil (oči in ledvice), velikih žil odvodnic (arterioskleroza) in okvara živcev (Bohnec, Klavs, Tomažin Šporar, Krašovec, Žargaj, 2006 ) .

Kapilarna kri je mešanica venske, arterijske kapilarne krvi ter medcelične in celične tekočine. Sestava vzorca krvi je odvisna od pretoka krvi v podkožju in v trenutku odvzema krvi. Kapilarni odvzem izvajamo z vbodom v kožo z ( mikro ) lanceto ali in prestrezanjem kaplijice krvi v namenski mikrozbiralnik, na ploščico ( mikrokiveto ), kapilarno cevko-pipeto, na objektno stekelce ali na testni trak ( Veber Mežik, Kalender Smajlovič, Pivač, Romih, 2010 ) Preberi več o Na kratko o sladkorni bolezni

Vzroki za slabše celjenje ran pri starostniku

Posledica kakršne koli poškodbe kože je rana, kjer gre za nasilno prekinitev tkiva.

Sama beseda rana je širok pojem in zajema od majhnih površinskih prask, odrgnin, do globokih ran.

Po vzroki nastanka jih delimo na akutne (kirurška rana, travmatska rana, opeklinska rana) in kronične (golenja razjeda, diabetično stopalo, razjeda zaradi pritiska, maligna kožna tvorba). Akutne rane se celijo primarno, medtem ko kronične se celijo sekundarno.

Celjenje ran pa je kompleksen in občutljiv proces., pri katerem v vsaki fazi celjenja vpliva veliko različnih dejavnikov.

Preberi več o Vzroki za slabše celjenje ran pri starostniku

Preveza intravenozne kanile

Intravenozna kanila se navadno vstavlja v vene na roki in omogoča aplikacijo terapije, odvzem venozne krvi in paraenteralno nadomeščanje tekočine. Vstavljanje intravenozne kanile sodi v kompetence diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika (Šmitek & Krist, 2008).

Pri vstavljanju intravenozne kanile je pomembna pravilna izbira venskega katetra in vene (Šmitek & Krist, 2008).

Vbodno mesto in predel nad potekom žile opazujemo vsaj 2-krat dnevno ter v primeru zapletov (rdečina, flebitis, bolečina) kanilo nemudoma odstraniti. Prevezo intravenozne kanile se izvaja na 3 dni, v primeru premočene, ohlapne ali umazane preveze jo izvedemo prej. Tehnika dela je aseptična, saj je vbodno mesto vstopna točka za mikroorganizme, ki lahko pri pacientu povzročajo okužbe (Polderman & Gibson, 2012). Preberi več o Preveza intravenozne kanile